Odpusti mi vse te grdobije oče mati ljubezni otrok odpusti mi ker ne vidim da trpiš ko trpiš ker te puščam samega ko me potrebuješ ker ti ne dam miru ko potrebuješ mir
ker sem sebična predrzna nesramna
govorim in se posipam s pepelom
jočem in prosim za odpustke veliko odpustkov pošiljam jih na vse strani sveta k vsem srcem
h katerim sem stegnila svoje tipalke k vsem rokam ki so se me dotaknile katerih sem se dotaknila
ki sem jim ponoči šepetala objemi me objemi da mine ta samota in ta moja neskončna noč
k vsem ustom s katerimi sem lagala katerim sem zlivala med na ustnice in jih puščala z grenkobo v želodcu
Odpustite mi vpijem vse dni
Težko je ko spoznaš da ti nima kdo odpustiti
Oče mati tvoje začasne in vedno nesrečne ljubezni
Družina prijatelji vsi ti so ti že odpustili ali pa jim je vseeno kajti v njih je nekdo prav tak kot ti
enako kriči
vendar se ne kaže navzven
vljudnejši je
ne dela take drame
Bog te gleda v oči in pravi da moraš odpustiti samemu sebi
Če moreš če moreš če moreš
ti odmeva v glavi ko se zvijaš kot črv ker tudi si črv dokler se ziblješ z bilkami ker tudi si bilke
ko smrdiš od dreka ker tudi si drek
Naposled ti Bog reče da si ti Bog
Tako slab
Tako nikakršen
Reče ti da si postal vsemogočni Bog ko samemu sebi odpustiš nemoč
In da ni Boga temveč si si ga ti izmislil pa tudi svojo glavo na zunaj trdo znotraj mehko
polno raznih predstav vtisnjenih v to mehko meso v to opno želja
Ko to spoznaš znoriš in naglas kličeš imena vseh bogov in svetnikov in učiteljev in jim pljuvaš v obraz ker so lažni
lažni prav tako kot ti
A svet naposled postaja resničen in ne pride ti na misel da bi hodil bos po žerjavici
si luknjal jezik z iglo sanjaš o novih bogovih poimenuješ že znane reči
Vstaneš si umiješ zobe
Oblečeš svetlomodro srajco in temnomoder telovnik in greš v službo
Odpuščeno ti je
Prevedla in opombo napisala Mateja Komel Snoj
