Imel si posebno navado mesojedca to grdo napako da počneš okrutnosti podlosti ki so mi pojedle srce Imela sem posebno navado to navado zaljubljene ženske da vidim ljubezen tam kjer je ni in da ob nedeljah popoldne čistim okna ker je to pogled iz najinega stanovanja naredilo lepši čeprav so tam samo druge stavbe samo drugi ljudje in ta ista grenkoba kot pri nama Imel si posebno navado to navado moškega da se posmehuje moji naivnosti da me imenuje neumno in prezre vsak kot v tem stanovanju po katerem sem zlagala najina leta jih prelagala prala in vsake toliko olepševala da bi se ti prizori zdeli otrokom srečnejši ko bodo listali družinske albume Imel si posebno navado to navado da me kriviš za svojo nesrečo za svojo bolečino in zlo usodo ker so tvoji dnevi z mano vedno sivi in enolični ker je plača majhna prijatelji podleži postelja neudobna kosilo neslano otroci neubogljivi življenje težko Imela sem posebno navado to navado da trpim in ti lažem da bo bolje da bo minilo da se bo tudi nama nekoč odprlo da je majhno stanovanje samo začasna rešitev da boš dobil boljšo službo in da si dober človek Še vedno imam posebno navado to navado stare in osamljene ženske da ob nedeljah hodim na pokopališče avtobus ustavlja prav pri vhodu na pokopališče tam kupim sveže rože na lepem kraju ob reki si in pogled je dosti lepši kot iz najinega stanovanja
Tanja Stupar-Trifunović, rojena leta 1977 v Zadru, je pesnica, literarna kritičarka, kolumnistka in urednica. Diplomirala je iz srbskega jezika in književnosti na Filološki fakulteti v Banjaluki. Je avtorica pesniških zbirk Hiša iz črk (Kuća od slova, 1999), Vzpostavljanje ravnotežja (Uspostavljanje ravnoteže, 2002), Na kaj mislijo barbari, ko zajtrkujejo (O čemu misle varvari dok doručkuju, 2008) in Glavni junak je človek, ki se zaljublja v nesrečo (Glavni junak je čovjek koji se zaljubljuje u nesreću, 2010) ter izbora iz kolumn Adornova sraka (Adornova svraka, 2007). Njena poezija je bila v Bosni in Hercegovini nekajkrat nagrajena, uvrščena je v več pesniških antologij ter prevedena v angleščino, francoščino, nemščino, poljščino in danščino. Tanja Stupar-Trifunović je letos dobila prestižno nagrado Evropske unije za književnost, in sicer za svoj romaneskni prvenec Ure v materini sobi (Satovi u majčinoj sobi, 2014). Je tudi urednica revije za književnost, umetnost in kulturo Putevi.
Pesmi Tanje Stupar-Trifunović se berejo kot »poezija vsakdanjega življenja« – življenja, ki teče po ustaljenem tiru, nekega dne pa se nepričakovano zgodi preobrat, zaradi katerega čez noč postaneš drug(ačen) človek. To so presenečenja, ki vznemirjajo tudi govorce pesmi. Za svoje pesmi avtorica pravi, da so »življenje življenja«, saj v njih daje govoriti različnim (moškim, ženskim, otroškim) glasovom, ki jim v svetu, v katerem živi, intenzivno prisluškuje. V izrazito dolgih verzih – namenoma nenavadno lomljenih in brez ločil – je jasno razvidno pesničino zavedanje, da »naša življenja niso naša, dobili smo jih, so tu, v nas, in bodo nekoč nekam odšla« in da človek v tem svetu, kakršenkoli pač je, ni merilo vseh stvari.
