Nad pristanom mesec sije,
ladje so šle že zdavnaj spat,
pesem poje v prazne mreže,
v daljavi slišim dude igrat.
Na Hrvaško? Ne, nikoli več!
Štirinajst ur v koloni,
plaže vse so kot kakšen nasip,
kamnolom se skrije pred njimi,
morje slano ko hudič,
valovi pa kot na naših Slapih.
Melodija se tiho dviga
k starim ladijskim svetilkam,
mesec v plimi se guga,
sije na pot proti tavernam.
Iz kataloga: po par stopnicah
plaža, pesek, zasebnost.
Resnica: stopnice, kamni, ljudje,
za bajto magistrala,
vrišč paglavcev, trideset domačinov,
da zadremal bi, je utopija.
Tam stare pesmi mornarjev
nikoli ne nehajo zveneti,
molitev tiha, besede hvale,
mreže vedno polne imeti.
V Bolgariji pa Čeh je kralj,
ne preračunava kot ubrisan.
Kaj nakladaš, krava zabita?
Pa pojdi k Berounki, ti pička!
V Bolgarijo reveži grejo:
če nimaš, pač ne hodi.
Ob svitu spet jadra bela
že skrije sinje obzorje,
nad njimi do zadnje sekunde
poletava belkast galeb.
Hrvati so podcenjevalni,
okradejo te, čeprav te nočejo.
Čav, hrvaški tovariši!
Morje – same fekalije,
voda smrdi do neba,
odtoki in čudne cevi,
na kamenju nagnusna sluz.
Morje pač ne diši.
Za povrh pa še to teženje,
povsod, predvsem pa v vodi.
Jugoslovanski policaji –
podkupljivi vsi do zadnjega.
Po vojni je bilo res super,
pozdravljali so nas solzni vsi.
Pa si pravim, da v teh krajih
koristila bi manjša vojna.
Če pa to ne, pa vsaj kakšna
nesreča tankerja.
Fantek jim s pomola maha,
naj se domov srečno vrnejo,
križca od očija se oklepa,
naj bo morje usmiljeno.
Letos sem slučajno zavil
na eno plažo v Rovinju.
Normalna plaža do štirih,
dvesto, tristo ljudi na njej.
Od štirih naprej pa »postelja velika«,
kamor si pogledal, en sam seks.
Moški in ženske so zijali,
kako sosedje to počno.
Občasno je kdo zaploskal,
če dosežek je bil izjemen;
vendar nobenih menjav.
Pol teh ljudi je bilo Čehov,
in to kar precej aktivnih.
Jadra bela napenjajo
močne roke mornarjev,
ladje počasi odplujejo,
usoda večnih romarjev.
En Hrvat me je sijajno
obdelal tam v apartmaju.
Nežen je bil kot nekoč Jirka.
Pesem Šlager je iz izbora pesmi z naslovom Iz notranjosti, ki ga je pripravila in prevedla Nives Vidrih, izšel pa je pri založbi Beletrina. Knjigo lahko kupite na tej povezavi.