Tistega poletja sem se do septembra še osemkrat vrnil h Chrisu na Majorko. Izkoristil sem vsak trenutek, ki sem ga lahko. Iz Gradca je bila direktna povezava. Dve uri leta in bil sem pri njem. Bilo je prikladno in – priznam – precej avanturistično.
Chris je delal v neki prestižni nemški verigi frizerskih salonov, ki je imela poslovalnico tudi na Majorki, in sicer v nekem prav tako zelo prestižnem hotelu, kjer so bivali zvezdniki tipa Leonardo DiCaprio, pa tudi člani kraljevih družin, razni šejki … Friziral je elito elite. Sam sem v tistem času ugotovil, da lahko kar precej svojega dela opravim na daljavo, zato mi ni bilo treba biti ves čas v Mariboru. Kljub temu sem bil v tistih mesecih najbrž zelo priljubljen pri letalskih družbah. Ker sem imel dovolj oblačil že na Majorki pri Chrisu, sem potoval light – samo z denarnico in oblačili, ki sem jih imel na sebi. To mi je omogočilo ugodne cene letalskih vozovnic in zelo hitro premikanje mimo varnostne kontrole. Kupil sem si tudi špansko SIM kartico za mobilni telefon in na Facebooku bolj za šalo kot zares objavil, da sem se preselil v Palmo.
Zdelo se je, da nama gre vse na roko; živela sva na »visokih obratih«. Na neki zabavi, ko sem bil sicer v Mariboru, je Chrisa opazila ameriška fotografinja Samantha Hemsley, ki se je ukvarjala predvsem s portreti. Ker je bil precejšnji »eksot« (imel je kup tetovaž in piercingov – v primerjavi z njim sem takrat izgledal kot kamilica), je takoj pritegnil njeno pozornost in povabila ga je na fotoshooting. Pokazal ji je še moje fotografije in predlagal, da bi naju fotografirala skupaj. Samantha se je strinjala. Dogovorili smo se, da bodo fotografije za naju brezplačne, ona pa jih bo uporabila za promocijske namene.
Z najinimi fotografijami je želela spodbuditi in opogumiti druge istospolne pare za skupno nastavljanje objektivu.
Ko sem se naslednjič vrnil na Majorko, smo se sestali pri Samanthi doma, v gorovju Serra de Tramuntana, kjer je imela najeto veliko finco (španski izraz za posestvo na deželi s kamnito hišo) z bazenom, fotografskim studiem in prekrasnimi razgledi. Ker je bilo zame fotografiranje v spodnjem perilu popolnoma nova izkušnja (kaj šele fotografiranje gejevskih portretov), sem bil ves na trnih. Fotografirali smo zunaj, na dvorišču. Seveda mi je bilo precej nerodno, a bili smo sredi ničesar, na samotnem posestvu. Kljub začetni tremi sem se kmalu sprostil, zagrabil Chrisa, ga nagnil ob steno in … Posneli smo nekaj res odličnih fotografij, ki so bile zelo erotične. Celo seksualne, strastne. Ne pa – to moram poudariti – tudi pornografske. A vsekakor zelo eksplicitne.
Pozneje se je izkazalo, da so bile zelo pomembne. Sploh ena, na kateri Chrisa poljubljam na vrat.