VCR

vtaknil sem transformator v vtičnico

podaljšek v transformator

vcr pa v podaljšek.

preden sem pritisnil play sem rad poslušal

tisto lahno brnenje

ki ga je spuščal ko si ga prižgal

kot mačjo prejo

brnenje ki sem ga pripisal

traktorčku na baterije znotraj

igrački tovornjaku ki se tam vrti v krogu

 (oče je znal povedati, da je tudi stric zapustil državo na tovornjaku,
na tovornjaku polnem jabolk. po mnogih peripetijah mu je končno
le uspelo priti v ameriko, od koder je pošiljal razglednice in fotografije.
čeprav z robustnimi rokami neobritega delavca v zmečkani srajci,
se je kazal ob luksuznih avtomobilih, v sobanah, kako igra klavir,
piše nekaj na veliki mahagonijevi pisalni mizi ali s kozarcem viskija v roki.
na tleh so bile mehke bele preproge, ogromni usnjeni kavči in naslanjači,
v ozadju pa so se videli nebotičniki in kos popolnoma modrega neba.

po revoluciji se ni vrnil. nekateri so rekli, da je vohun in se ne more,
drugi pa, da se je odtujil in mu je vseeno za sorodnike. je pa poslal paket
z videorekorderjem in kasetami filmov z versko vsebino. videti je bilo,
da je na zahodu našel Boga ali – kot je znal povedati oče le nam in le po
nekaj kozarcih – »prišel je v ameriko, reven kot cerkvena miš, in ker
se niti tam ne cedita med in mleko in ti nihče ničesar ne da zastonj,
se je moral pridružiti ponovno rojenim, amerika jih je polna, in samo
čakajo na to, da postaneš eden od njih, potem pa ti takoj pomagajo.
glejte, zgradili so celo hišo za reveže s konca vasi!«)

 ob poletnih popoldnevih

ko je bilo prevroče za pobiranje fižola

ko na nacionalki ni bilo ničesar zanimivega

sem vstavil kaseto od strica

recimo the ten commandments s charltonom hestonom

po domačem brnenju sem pritisnil play

mlad mojzes odkrije da ni egipčanski plemič

temveč sin hebrejskega sužnja

(»son of hebrew slave«)

nekaj časa tava po puščavi

najde boga

a se vrne da bi odrešil svoje

bradat z dolgo grivo in iskro v očeh

(rad bi verjel da jo je imel tudi stric

ko je prispel v ameriko)

in ravno ko je na tem da s palico

loči vode rdečega morja

nas je poklicala mama da pridemo

luščit pobran fižol

pritisnil sem pavzo

brnenje se je nadaljevalo

slišal sem ga lahko z verande

roke so luščile

tovornjak z jabolki je odpeljal

iz dežele sužnjev ki na poljih pobirajo fižol

nas bo spravil

bradati stric v pomečkani srajci

a z iskro v očeh