Annie Ernaux: Gola strast
»Branje knjig je zame ultimativno intimno dejanje. Knjig si ne izposojam in jih ne posojam – jih podčrtujem, označujem, uporabljam kot navdih pri vlogah,« pravi tokratna gostja podkasta, igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor.
Izbira sodobne francoske pisateljice in Nobelove nagrajenke Annie Ernaux (1940) ter njenega kratkega romana Gola strast (Passion simple; pri nas objavljen v knjigi Dogodek in druga besedila, prevedla Suzana Koncut, Mladinska knjiga, 2023) ni naključna. Po mnenju Nataše Matjašec Rošker je namreč v sodobni umetnosti in kulturi čustvom, predvsem strasti, pogosto namenjena postranska vloga. »Strast je postala staromodna, skoraj arhaična,« pravi. Annie Ernaux pa o njej piše tako, da presega osebno in prodira v družbeno. »Pisanje mora težiti k tesnobi in osuplosti, ki jo vzbudi prizor spolnega akta – brez moralne sodbe,« igralka povzame eno izmed misli iz knjige.
Annie Ernaux je Golo strast izdala leta 1991. V avtobiografsko navdihnjenem pisanju prepleta osebne izkušnje in družbene teme, kot so spomin, identiteta, razredna pripadnost, intimni odnosi in vloga žensk v družbi.
V podkastu se razmislek o strasti povezuje še z razrednimi omejitvami in pričakovanji, ki so v francoski družbi močno zakoreninjena. Ernaux vztraja pri tem, da čustva pripadajo vsem, ne glede na družbeni razred. Nataša Matjašec Rošker dodaja: »Francoska družba ima zaradi svoje hierarhične strukture določene predsodke do tega, komu pripada čustvovanje. Pri nas, kjer nimamo aristokracije, je to morda teže razumeti, a pisanje Ernaux odpira prav to razsežnost.«
Ta družbena dinamika prežema tudi Golo strast, kjer razmerje med protagonistko in poročenim tujcem ni zgolj ljubezenska zgodba, temveč zrcalo globljih družbenih pričakovanj in predsodkov. Obenem pa je literatura Annie Ernaux globoko intimna, čeprav nikoli škandalozna. »Avtorica ohranja anonimnost svojih protagonistov, saj jih spoštuje in varuje njihovo zasebnost. Njeno pisanje ni razkrivanje, temveč subtilno raziskovanje odnosov,« pravi sogovornica podkasta.
Knjiga odpira tudi vprašanje svobode, ki naj bi jo ženske uživale. »Morda res živimo v svobodomiselni družbi, a svoboda žensk in njihovih teles še vedno ni samoumevna,« opozarja igralka. Družbene norme nas še vedno uokvirjajo, zlasti ob izražanju čustev, strasti ali odločanju o lastnem telesu.
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in obrnilo na glavo svet, kakršnega so poznali? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.