Andrej Nikolaidis (roj. 1974 v Sarajevu) je črnogorski pisatelj in kolumnist, čigar družina se je leta 1992 iz obleganega Sarajeva preselila v očetovo rodno Črno goro. Nikolaidis je kmalu postal znan zaradi svojih kritičnih izjav o politiki Črne gore, Bosne in Srbije v devetdesetih letih, zaradi česar so mu celo grozili s smrtjo.
Nikolaidis je izdal tri več romanov ter zbirk kratkih zgodb. Piše kolumne za črnogorske časopise Vjesti, Monitor in Črnogorski književni list. Piše tudi za bosanski časopis Slobodna Bosna.
Beograjski literarni kritik Teofil Pančić je o Nikolaidisu zapisal: »Andrej Nikolaidis je eden izmed pripadnikov majhne, toda izbrane, produktivne in vplivne skupine Mladih levov sodobne črnogorske književnosti, prozaist, esejist, litererni kritik, eden izmed literarnih huliganov in svetoskruncev, ki so v zadnjih sedmih ali osmih letih skoraj revolucionarno spremenili ključni del tamkajšnjega medijskega, kulturnega in literarnega prostora s tem ko so zares pogumno in programsko radikalno prekinili s slovito, vse presegajočo “njegoševsko paradigmo”[…]«
»V tem elitnem krogu novih črnogorskih pisateljev, katerih poetika ima komajda kakšne omembe vrednega predhodnika, si je Nikolaidis prislužil mesto vodilnega ustvarjalca, tistega, ki mu pripada najbolj prepoznaven glas generacije ter ga imajo bralci najbolj strastno radi in ga najhuje sovražijo.«
»Pravzaprav premore Nikolaidis, če si predstavljamo ta montenegrovski brat pack kakor punk band, neprizanesljivo lucidnost Johnnyja Rottena, političnost Joeja Strummerja in Jella Biafre, zreli poetski smisel za opazovanje Howarda Devota, minimalistično rezkost “bratov” Ramone, vse to pa potopljeno v nevarno raztopino intelektualističnega nihilizma “Pera Ubuja” Davida Thomasa.«