Tanja Jehart, iz Kopra, v katerem sem živela do konca srednješolskega izobraževanja, ki je bilo precej naravoslovne in tehnične sorte (Srednja pedagoška naravoslovna in matematična šola), me je želja po študiju pripeljala v Ljubljano. In Ljubljana me je tako očarala, da nisem nikoli odšla. Študij prava mi ni prinesel zadovoljstva, zato sem ga kmalu zamenjala in končala višjo upravno šolo. Po liniji najmanjšega odpora sem prek poletnega dela v začetku svoje delovne kariere najprej postala referent v zasebnem podjetju, tam se je pokazala moja obsedenost s tem, da so stvari urejene, da imajo začetek in konec in da je konec predvsem srečen za vse.
Na neki točki sem postala del svoje nove družine, žena, mama, vse to sem še vedno, ampak otroka sta pa že odrasla. Službe so se zamenjale, in ker sem vedno delala v poslovnem in celo bančnem okolju, sem balansirala svoje mentalno zdravje z lovom za zgodbami – sem navdušenec nad zgodbami v vseh oblikah, knjige so samo osnova, uživam v filmih, serijah, gledališču, glasbi … vsak medij, ki pove kakšno zgodbo, se me dotakne. V leposlovju najdem vse življenjske modrosti in usmeritve, medtem ko me neleposlovje večinoma ne pritegne. Razen biografij. Ker rada vem, kako stvari nastanejo, mi dobro napisane biografije predstavijo svet, ki si ga nisem predstavljala, življenja, ki jih nikoli ne bom živela.
