Danes vrata odpira jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem, ki nas na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani vabi vse do nedelje. Več založb smo povprašali, na katere knjige so najbolj ponosne.
***
Tina Perić: Ćrtice (Goga)
Prvenec avtorice Tine Perić popisuje otroštvo, zaznamovano z izbrisom. Zgodba spremlja Mijo in njeno odraščanje, ki ga na glavo postavijo očetovi »problemi s papirji«. Mijina zgodba ponudi vpogled v drugo plat slovenske osamosvojitve in razpada Jugoslavije, tokrat iz perspektive otroka. Avtorica bo na sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec leta. Čestitamo!
Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj (LUD Literatura)
Razpeta med predavanja in tri različne službe se protagonistka, namesto da bi razmišljala o svojih sanjah in prihodnosti, ukvarja s tem, kako zaslužiti za naslednjo najemnino, medtem ko se dinamika njenih odnosov dramatično gradi in spet ruši. Družbeni roman Liu Zakrajšek pripoveduje o mlajši generaciji, ki jo zaznamuje širša bivanjska kriza. Tudi roman Liu Zakrajšek je bil nominiran za literarni prvenec leta 2024, prav tako je nominiran za veliko nagrado knjižnega sejma. Pogovoru z avtorico bomo prisluhnili v četrtek ob 19. uri na Pogovorni postaji.
Irena Cerar: Svetišča narave: sedem tednov vseživosti (UMco)
S knjigo si je avtorica priljubljenih izletniških vodnikov postavila prav poseben izziv: za sedem tednov se je odpravila v naravo, da bi vsakega od najznačilnejših slovenskih habitatov (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) izkusila na lastni koži. Knjiga je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Je tudi iskren poskus dialoga s pokrajinami, vidnimi in nevidnimi, zunanjimi in notranjimi.
Mitja Velikonja: Ukrajinske vinjete (Miš)
Aktualni eseji o kulturi bližnje vojne v Ukrajini, komplementarno dopolnjeni s fotografskim gradivom, osvetljujejo vojno stanje v napadeni deželi tako skozi videnje in doživljanje avtorja kot skozi razmislek o ozadju dogajanja, zgodovinskih dejstvih, političnih mahinacijah … Ponujajo vpogled iz različnih zornih kotov: osebnega, sociološkega, političnega, ideološkega, literarnega, filozofskega, družbenega … Pišejo zgodovino vsakdanje resničnosti navadnih ljudi skozi street art vojno ikonografijo, ulični nacionalizem, obcestno simboliko …, kjer je moč videnega enaka moči slišanega.
Feri Lainšček: Kurja fizika (Beletrina)
Z romanom Kurja fizika Feri Lainšček zaokroža trilogijo Kurji pastir, v kateri nadvse živo, literarno prepričljivo in nepozabno upodablja svoja otroška leta v obmejni vasici Dolenci na Goričkem v Prekmurju. Zgodbe, ki jih je nekje na slovenskem robu, ali pač bogu za hrbtom, napisalo življenje, se zato ob koncu trilogije lahko zaokrožijo v veliko metaforo, ki ni več zamejena z resničnostjo in lahko nagovori slehernega bralca. Romani Kurji pastir, Petelinje jajce in Kurja fizika se zlijejo v monumentalno literarno celoto, kakršnih je v slovenski književnosti malo.
Anja Mugerli: Plagiat (Miš)
Najnovejša kratkoprozna knjiga letošnje kresnikove nagrajenke je zbirka devetih kratkih zgodb, katerih rdeča nit je izguba. V izčiščenih, večplastnih zgodbah z nepričakovanimi obrati, dobrim pripovednim ritmom, neobloženim jezikom avtorica dokazuje, da je vrhunska pripovedovalka s pretanjenim posluhom za duševnost, tudi za njene skrajno zastrte, temačne vzgibe.
Selma Skenderović: In če vsi pozabijo (Cankarjeva založba)
Selma Skenderović, najmlajša avtorica, ki je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020, po uspešnem kratkoproznem prvencu Zakaj molčiš, Hava? v romanu nadaljuje raziskovanje etnično in razredno razslojene družbe. Kaj pravzaprav pomeni priseljenska izkušnja, če končno opustimo vse stereotipe? Kako vztrajati v medprostoru, kako se soočiti z dvojno tujostjo, tisto, ki nas preveva v domači državi, ker smo odšli, in s tisto, ki nas neizbežno zaznamuje v tujini?
Ana Duša: Kot hiša velika žaba (Zala)
Slikanica, ki se je uvrstila v katalog Bele vrane 2024, je hudomušna zgodba o veseli žabici in ljudeh z vedno velikimi pričakovanji, pohlepnimi in častiželjnimi. Ta slikanica in obenem še ena, Srečna žaba, ki jo je prav tako ilustrirala Marta Bartolj, sta vzbudili zanimanje tudi pri tujih založnikih, sklenili so že pogodbi za češki in slovaški trg. In obetajo se jima še druge nove poti.
Nika Matanović: Betonski labirint (Pivec)
Mladinski roman letošnje nominiranke za mlado pero časopisne hiše Delo postavlja v ospredje odraščanje četverice, vse do najstništva, ko glavni liki iščejo svoje mesto v svetu. Vsak od njih se ob tem sooča s težavami, z izgubami, bolečino, a tudi s spoznanjem, da se je za pravo prijateljstvo treba potruditi. Kako odraščajo mladi danes in kaj vse jim danes predstavlja betonski labirint?
Miriam Drev: Po poti se je zvečerilo (Pivec)
Razplastena pripoved nas popelje na vznemirljivo potovanje po prostoru in v času. V središču je mlada ženska, hči Slovenke in Libanonca, ki se je zaradi državljanske vojne v rojstnem Bejrutu enajstletna preselila v Ljubljano, od tam pa so jo karierne ambicije in mladostna radovednost gnale še v druga evropska mesta. Kljub nezaceljeni travmi iz otroštva, ki se sem pa tja oglasi sredi tihote noči, je Lucia igriva in uresničena osebnost – vse dokler ne spozna Aleca …
Vesna Milek: Kleopatra: Naj se zgodi (Beletrina)
Roman o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri VII. je izpisan v prvi osebi ter gostem, preobloženem, skorajda hipnotičnem jeziku, v njem pa – na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov in v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod – odkrivamo pravo podobo neobičajne vladarice. Roman se osredotoča predvsem na njeno notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem in Antonijem, pred bralca pa Kleopatra stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom določena za božanstvo in ki je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.
Milan Dekleva: Lističi (Pivec)
V osrednji pripovedi romana Lističi srečamo pesnika, pisatelja in urednika Alberta, ki se leta 1967 s svežim prevodom Calvinovega romana odpravi iz Ljubljane v Trst. Tam naj bi v dialogu s slavnim pisateljem razrešil nekaj prevajalskih zadreg. Obisk mesta pa odločno preraste poskus razrešitve nejasnosti v nekem besedilu in se spremeni v obračun z lastno preteklostjo, pa tudi s polpreteklo zgodovino občutljivega obmorskega zaledja. V ozadju pripovedi prepoznamo številne zgodovinske like, med njimi so pisateljev stric Albert Širok ter vrsta drugih osebnosti iz umetnosti in kulture, od Cankarja in Kosovela do Bartola in Kosmača.
Branko Cestnik: Razmik med žerjavi (Celjska Mohorjeva družba)
Ludvik Vodušek bi moral v domači Volovki pri Ptuju saditi krompir, tesati les in igrati na gosli, vendar proti svoji volji v nemški uniformi na ruski fronti pade v neusmiljen vojaški stroj. V položaju, kjer nima skoraj nobene izbire, si priseže, da nikoli ne bo nikogar ubil. Navdih za zgodbo so bila resnična pričevanja številnih slovenskih mobilizirancev, ki so v nemški vojski odigrali prav takšno vlogo tihih pacifistov.
Davorin Lenko: Goli objem (LUD Literatura)
Zbirka kratke proze Davorina Lenka je posvečena generaciji, ki je odraščala v času, ko je nasilje vdrlo na šolske hodnike. Okvir knjige predstavlja daljše introspektivno besedilo, ki ga lahko beremo kot samostojno zgodbo, morda celo kot avtofikcijski esej ali izpoved, osnovo, na katero se pripenjajo pripovedi. Njihova substanca je nasilje, knjiga je namreč posvečena t. i. generaciji Columbine, ki je odraščala v času, ko je nasilje vdrlo na šolske hodnike – ne samo s pištolami, temveč tudi z nenehnim »bullyingom«, ustrahovanjem vseh drugačnih in samosvojih.
Lao Tse, Martin Luther, George Orwell, Vladimir Nazor, Karel Gržan in drugi v zbirki Iskra (Sanje)
Poslanstvo zbirke Iskra je bralcem in bralkam na dostopen način približati žlahtna dela slovenskih in tujih ustvarjalcev – dela, ki prebujajo iskro kozmične človečnosti, poudarjajo pri založbi Sanje. V knjižicah, na voljo po širšemu krogu bralcev dostopnih cenah, povečini od petih do desetih evrov, nas nagovarjajo Lao Tse, Martin Luther, George Orwell, France Prešeren, Vladimir Nazor, Karl Marx in Friedrich Engels, Klement Jug, Marjan Tomšič, Tomaž Mastnak, pater Karel Gržan in drugi.
Samo Rugelj: Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja (Cankarjeva založba)
Če je nekoč veljalo, da so v Sloveniji najbolj brana in prodajanja tuja dela, jim v zadnjem času povsem suvereno konkurirajo (in jih včasih tudi prekašajo) dela izvirnih avtoric in avtorjev. Samo Rugelj kot eden vidnejših poznavalcev slovenske založniške krajine prinaša pregled domačih del, ki so se prebila med najbolj prodajanja, morda pa tudi brana, za povrh pa za vse s podobnimi ambicijami dodaja nekaj nasvetov, pravil, kako pravzaprav napisati uspešnico.
Mladen Dolar: Kamen in glas (Goga)
Eden najuglednejših slovenskih filozofov se v svojem prvem obširnem izboru spisov o literaturi podaja globoko v besedne svetove in prikaže, kako v literaturi poteka prehod od posamičnega k univerzalnemu: v besedilih, ki pretresajo tako klasično kot tudi povsem sodobno književnost, skozi prizmo filozofije na vznemirljiv in unikaten način prevprašuje pomen in moč svetovne književnosti.
Peter Svetina: Krušno mesto (Miš)
Za letošnjo dobitnico priznanja zlata hruška v kategoriji izvirna mladinska leposlovna knjiga so v komisiji zapisali: »Že hiter prelet njenih strani pokaže na njeno kompleksnost tako z oblikovne kot vsebinske strani«. V utemeljitvi so še poudarili, delo predstavlja brezčasen poklon ne le arhitektu Jožetu Plečniku, ampak tudi t. i. krušnemu mestu, svetovljanski Pragi, ki je marsikateremu slovenskemu umetniku in intelektualcu nudila kruh in prepotrebno duhovno zavetje, s tem pa pomembno tlakovala pot razvoju slovenske znanosti in umetnosti.
Breda Podbrežnik Vukmir, Klarisa Jovanović: Čudežna drevesa (Malinc)
Zbirka prinaša izbor pravljic, povedk, bajk in legend z več koncev sveta. Osredinja se na drevesa, saj smo si, po besedah ene od avtoric, ljudje in drevesa podobni. Vabljeni pod, med in nad pravljične krošnje, ki jim je končno obliko dala pesnica in prevajalka Klarisa Jovanović, v dovršene podobe pa vlil ilustrator Marko Rop.
Virginie Despentes: Vernon Subutex 3 (Cankarjeva založba)
Pa ga imamo! Sklepni del trilogije francoske pankrokenrol avtorice Virginie Despentes. Težko smo čakali, a zdaj končno lahko izvemo, kako se izteče usoda naslovnega Vernona in cele plejade (milo rečeno) nenavadnih likov. Čeprav je avtoričino seciranje francoske (posredno pa ne samo te) družbe, iluzij in idealov različnih družbenih razredov nadvse žmohtno branje, je posebna poslastica slovenščina prevajalke Jedrt Maležič, za katero se zdi, da je z vsakim delom tekmovala sama s sabo. Pa nismo subjektivni, vprašajte npr. Francoski inštitut ali pa Društvo slovenskih književnih prevajalcev!
Valérie Perrin: Sveža voda za rože (Vida)
Čutna in ganljiva zgodba o Violette Toussaint, osamljeni skrbnici pokopališča v francoskem podeželskem mestecu. Njeno preprosto življenje pretrese prihod moškega, ki razkrije skrivnost iz preteklosti in spremeni njen pogled na ljubezen in izgubo. Roman v prevodu Mimi Podkrižnik slavi moč odpuščanja, ljubezni in drobnih radosti življenja.
Jurica Pavičić: Rdeča voda (Goga)
Jurica Pavičić slovi kot mojster kriminalke, za Rdečo vodo pa je prejel številne prestižne nagrade, predvsem v Franciji. Rdeča voda, ki jo je prevedla Seta Knop, je zgodovinski kriminalni roman, v katerem pisatelj razgrne tri desetletja po skrivnostnem izginotju dekleta Silve Vela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V borih tridesetih letih se življenje v Mistu, mestecu ob Splitu, obrne na glavo, policija pa tava v temi. Avtor bo tudi gost letošnjega knjižnega sejma. V soboto ob 11. uri bo na stojnici založbe Goga na voljo za klepet in podpisovanje knjig.
Sarah Bakewell: Moč humanizma: Sedem stoletij svobodomiselnosti, raziskovanja in upanja; Humanistično prizadevanje za življenje po meri človeka (UMco)
Avtorica, ki se sama že od nekdaj vidi kot humanistko, v najnovejši knjigi osvetljuje najbolj oseben, individualen in človeški vidik tega fenomena ter bralce popelje na veličastno intelektualno popotovanje od zgodnjih literarnih zagnancev štirinajstega stoletja (Boccaccio, Dante, Petrarka) do sodobnih sekularnih aktivistov, od Erazma Rotterdamskega do esperanta, od prvega anatoma Andreasa Vesaliusa do agnostikov, od Christine de Pizan do Bertranda Russella, od Voltaira do Zore Neale Hurston. Moč humanizma v prevodu Nikija Neubauerja se ne ukvarja le z vprašanjem, kaj druži različne struje humanizma, temveč tudi z razsežnostjo njegovega vpliva, ki je uspešno kljuboval fanatikom in tiranom.
Joe Dispenza: Placebo ste vi (Primus)
Doktor kiropraktike, učitelj in svetovni predavatelj raziskuje moč uma pri zdravljenju telesa in spreminjanju realnosti. Bralce vodi skozi znanstvene dokaze o učinku placeba ter jih uči, kako uporabiti to znanje za izboljšanje svojega življenja. Knjiga v prevodu Jerneja Zorana združuje znanost, duhovnost in osebno rast ter bralcem ponuja konkretne tehnike za preobrazbo.
Lucinda Riley: Viharna sestra (Vida)
Drugi del priljubljene serije Sedem sester spremlja Ally D’Aplièse, nadarjeno jadralno tekmovalko, ki se po osebni tragediji poda na pot iskanja svojih korenin. Njena zgodba se prepleta z življenjem mlade pevke Anne Landvik … Roman, ki ga je prevedla Irena Modrija, pripoveduje o ljubezni, izgubi in odkrivanju družinske zapuščine.
Ivana Dobrakovová: Mame in tovornjakarji (Malinc)
Mame in tovornjakarji v prevodu Diane Pungeršič je kratkoprozna zbirka, ki prinaša zgodbe petih žensk, treh Slovakinj in dveh Italijank, ki se prepletajo, dopolnjujejo, zanikujejo in medsebojno ujemajo, pet različnih življenjskih usod v Bratislavi in Torinu, na ulicah, v hišah, odnosih, telesih, na spletu, v konjeniškem klubu, soseski Vanchiglia, predvsem pa v glavah.
Caroline Wahl: 22 dolžin (Vida)
Ganljiva in iskrena pripoved o Leni, mladi ženski, ki vsakdan preživlja med skrbjo za mlajšo sestro in službo na blagajni, medtem ko sanja o drugačnem življenju. Njeno edino zatočišče je plavanje, kjer v bazenu preplava svojih 22 dolžin. Roman v prevodu Neže Božič raziskuje moč družinskih vezi, odpornost in iskanje poti do sebe.
Aleksej Nikolajevič Varlamov: Mihail Bulgakov (LUD Literatura)
Biografija velikega klasika Mihaila Bulgakova, ki jo je prevedel Borut Kraševec, poleg fascinantnega pisatelja naslika tudi kulturnopolitično življenje v Sovjetski zvezi tistega časa in govori o kompleksnosti razmerja med intelektualci in oblastjo eno stoletje pozneje.
Mihail Afanasjevič Bulgakov: Bela garda (Celjska Mohorjeva družba)
Zgodovinski roman nas popelje v burne dni državljanske vojne od decembra 1918 do začetka februarja 1919 v Kijevu, a je tudi premišljena moralna in etična študija, ki bralca spodbuja k razmisleku o lastnih vrednotah in odločitvah. Avtorjeva sposobnost, da v zapletenem zgodovinskem kontekstu ohrani univerzalna vprašanja o človeški naravi, naredi Belo gardo relevantno in močno delo tudi za sodobnega bralca. Knjigo smo v prevodu Marjana Poljanca dobili leta 1975. Spremno besedo k tokratni prenovljeni in dopolnjeni izdaji je prispeval dr. Aleš Maver.
Marianne Kaurin: Na jugu (Zala)
»Osamljenost in revščina sta hudi zadevi, sploh če si najstnik. Ampak, če najdeš zgolj enega res pravega prijatelja, ki ima obilo domišljije, je lahko svet hitro bolj prijazen,« je zapisal tehnični urednik Jure Preglau. Knjigo norveške avtorice je prevedel Darko Čuden, slovensko naslovnico pa je prispevala Andreja Gregorič.
Gabor Maté: Navidezna normalnost (Primus)
Priznani zdravnik, strokovnjak za zasvojenost in pisec raziskuje povezavo med sodobnim življenjskim slogom ter duševnimi in telesnimi boleznimi. Skozi zgodbe pacientov in lastna razmišljanja razkriva, kako družbena pričakovanja in pritiski vplivajo na naše zdravje. Knjiga v prevodu Erika Majarona ponuja pronicljiv vpogled v vzroke bolezni in smernice za bolj zavestno in zdravo življenje.
Enej Silvij Piccolomini – Piij II.: Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju (Celjska Mohorjeva družba)
Enej Silvij Piccolomini (1405–1464), poznejši papež Pij II., je med vsemi »Petrovimi nasledniki« v zgodovini gotovo najbolj povezan z današnjim slovenskim ozemljem. V knjigi so predstavljeni in prevedeni številni dokumenti, ki prikazujejo, kako je v različnih vlogah vplival na ta prostor: kot tajnik cesarja Friderika III., škof v Trstu in eden glavnih akterjev pri ustanovitvi ljubljanske škofije. S tem v slovenskem prevodu Jana Dominika Bogataja in Anje Božič dobivamo temeljno gradivo Italijanovega opusa, vezano na današnji slovenski prostor, za posladek pa še njegove najbolj sočne strani.
Martin Puchner: Kultura: nova svetovna zgodovina (UMco)
Najnovejša mojstrovina slovitega intelektualca, pisca in profesorja predstavlja zgodbo svetovnih civilizacij kot vznemirljiv preplet mešanja, deljenja in izposojanja. V njej med drugim spoznamo, kako so se umetniške oblike skozi stoletja selile na razne konce sveta in tako ustvarile brezčasne umetnine. Na potovanju skozi antično Grčijo, Ašokovo Indijo, kitajsko dinastijo Tang in številna druga obdobja avtor razkriva vozlišča, ki so spodbudila nastanek kulture in umetnosti ter iz nas naredila ljudi, kakršni smo danes. Puchner v Kulturi, ki jo je prevedla Špela Vodopivec, na privlačen, utemeljen in briljantno razumljiv način pojasnjuje, kako je kultura že od nekdaj igrala ključno vlogo pri posredovanju znanja, ki spodbuja napredek človeške civilizacije.
Patxi Zubizarreta: Grenak je med (Malinc)
Podobno kot številni mladi si tudi Selim v želi zapustiti žalostni Maroko in srečo poiskati v bleščečem Parizu. Na poti bo okusil med in grenkobo: med v objemu Esther iz baskovske prestolnice, grenkobo zaradi neprizanesljive resničnosti na Zahodu. Njegovo zgodbo v prevodu Barbare Pregelj opisujejo trije glasovi: mladi Magrebčan, njegovo dekle Esther in najbolj znameniti mugalari devetdesetih.
Kristina Sigunsdotter: Skrivnosti Čričke Karlsson (Zala)
Duhovito branje o nič kaj lahkih temah: o prijateljih, ki čez noč to niso več, o odraslih, ki jim tudi ni vedno lahko, občutljivim ustvarjalnim dušam sploh ne. Mogoče je čar romana švedske pisateljice v prevodu Danni Stražar prav povezanost med najstnico in njeno umetniško teto, njuna empatija, pomoč ter skupno iskanje veselja in ustvarjalne moči.
Klasična Beletrina – V. letnik (Beletrina)
Čarobna koža je eden od vrhuncev cikla Človeška komedija Honoréja de Balzaca, ki združuje več kot 40 romanov, raziskujočih globine človeškega značaja. Delo, ki ga je prevedla dr. Špela Žakelj, ponuja globok vpogled v takratno družbo. Peti letnik zbirke vključuje tudi izjemen prevod dela Profesor Unrat ali Tiranov konec pionirja kritične literature 20. stoletja Heinricha Manna v prevodu Braneta Čopa, romana, ki raziskuje kompleksnost človeškega značaja, razpad moralnih vrednot in družbene pritiske. Lovčevi zapiski v prevodu Urše Zabukovec so zbirka kratkih zgodb ruskega mojstra jezika in stila Ivana S. Turgénjeva, ki se skozi njih razgalja kot pronicljiv analitik plemiške miselnosti zastarelega ruskega političnega sistema. Najznamenitejši švedski dramatik Avgust Strindberg v Sinu služkinje opisuje svojih 37 let od otroštva do časa, ko je opustil univerzitetni študij v Uppsali in se vrnil v Stockholm, da bi postal pisatelj. Avtobiografsko delo, ki ga je prevedla Mita Gustinčič Pahor, raziskuje kompleksne družinske odnose ter ponuja vpogled v travme in družbene razmere 19. stoletja. Roman Slivov cvet v zlati vazi skrivnostnega avtorja pod psevdonimom Lanling Xiaoxiaosheng, je dolgo, preden je leta 1600 izšel v knjigi, med navdušenimi bralci krožil kot prepovedano čtivo. Pustolovščine družbenega povzpetnika Hsi Mena, ki jih je v slovenščino prelila Katja Kolšek, bogati očarljiva panorama davnega kitajskega sveta.
***
Srečanja z avtoricami in avtorji, pogovori, podpisovanja …
Danes, v torek, na uvodni sejemski dan, bo založba Primus ob 11. uri predstavila biografijo legendarne domače skupine Niet. Žiga Valetič se bo pogovarjal s člani benda, z avtorjem, Delovim novinarjem Zdenkom Matozom, in z Mojco Menart, direktorico založbe ZKP RTV SLO.
Sočasno, prav tako ob 11. uri, Mladinska knjiga prireja posvet Prihodnost zvočnih knjig. Kako so zvočnice spremenile in še spreminjajo slovensko knjižno krajino, kdo so njihovi »bralci« in kakšni so obeti za prihodnost? O tem bodo razpravljali Marjan Povše (Audibook), Vlado Motnikar (Radio Slovenija), Marko Hercog (Beletrina Digital) in Tihana Kurtin Jeraj (Mladinska knjiga Plus).
Celjska Mohorjeva družba danes ob 18. uri vabi k Pisateljskemu odru, kjer se bo na večeru Besede so le senca tišine z dr. Branetom Senegačnikom in dr. Milosavom Gudovićem pogovarjala urednica dr. Meta Lenart Perger. Poezija Braneta Senegačnika vabi k branju z vsemi čuti. Bralca napelje k izkustvu, v katerem tudi sam deli pesnikovo osebno doživetje in njegov uvid v naravni red stvari. Pesnik nam skuša v novi zbirki Prosojnosti pesem približa kot človeku lastno govorico in med tančicami prosojnosti kot bližino Presežnega.
V sredo ob 19. uri založba Pivec na Pisateljskem odru organizira pogovor Otroci in vojna, na katerem bosta sodelovali prevajalka dr. Đurđa Strsoglavec in pisateljica Selma Skenderović. Povezuje Jedrt Jež Furlan. Roman Magdalene Blažević V poznem poletju, ki je izšel v okviru projekta Utrip evropske literature, je presunljiva pripoved o nedolžnosti, otroški igrivosti, družinski ljubezni in življenju v majhni bosanski vasici, ki jo pretrga krik vojne. Vojno prikazuje kot dejanje absolutnega zla in dokončnega uničenja. Zgodba temelji na resničnih dogodkih.
Cankarjeva založba vabi na pogovor z naslovom Kaj je slovenska knjižna uspešnica?, ki bo v četrtek ob 16. uri na glavnem odru. Pogovarjali se bodo dr. Samo Rugelj, Ivana Djilas, Tadej Golob in dr. Andrej Blatnik, debato bo moderiral Goran Dekleva.
Pogovor O kulturi v Ukrajini v času vojne z Mitjem Velikonjo organizira založba Miš v četrtek ob 19. uri na Glavnem odru. Dr. Mitja Velikonja, profesor kulturologije, je v svoji novi knjigi Ukrajinske vinjete opisal tisočere podobe kulture v vojni Ukrajini. Z avtorjem bomo spregovorili o Ukrajincih, ki v težkih časih »ne hlinijo normalnosti, ampak normalnost še naprej negujejo in ustvarjajo v nenormalnih okoliščinah«. Z njim se bo pogovarjala Nataša Štefe.
Beletrina vabi na tri predstavitve svojih knjig v družbi avtorjev: Andrej Capobianco bo politični triler Kdo je ubil SEKS? na Pogovorni postaji obiskovalkam in obiskovalcem približal v četrtek ob 17. uri, Feri Lainšček Kurjo fiziko v petek na Glavnem odru ob 17. uri, Vesna Milek pa Kleopatro prav tako na Glavnem odru v soboto ob 13. uri.
V petek, 29. novembra ob 11. uri založba Vida vabi na dogodek Geometrija na Odru mladih. Šolarji in pedagogi lahko pričakujete zabavno in poučno srečanje s slovitim profesorjem matematike in avtorjem učbenikov Gregorjem Pavličem ob izidu knjige Na križpotju oblik. Kako obogatiti redni pouk ter uvajati matematične in geometrijske vsebine pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih?
Bobri, in to v stripovski verziji! Tadej Golob, avtor dramske priredbe nove knjige, ilustrator Peter Škerl in moderatorka Nina Peče Grilc iz založbe Škrateljc, ki je izdala epsko slovensko klasiko v stripu, nas bodo v petek ob 17. uri v Stripovskem kotičku v pogovoru popeljali skozi nastajanje novega stripa, ki je bil pravi založniški in avtorski podvig. Seveda bodo spregovorili o knjigah, ki smo jih nekoč brali in so nam ostale ljube, od katerih imajo posebno mesto pri vseh treh sogovornikih Jalnovi Bobri. O izzivih ustvarjanja stripa, o ljubezni do Ljubljanskega barja in ljubezni do knjig nasploh.
Založba Primus v soboto opoldne na Glavnem odru organizira srečanje Kako živeti dlje in bolje: Ključ do celostnega zdravja, posvečen vprašanjem, zakaj je celostno zdravje – telesno, čustveno in v odnosih – ključno, kakšen je pomen preprečevanja kroničnih bolezni, katere strategije so najpomembnejše za zdravje skozi leta ter zakaj je bistvena individualna obravnava. Pogovor bo temeljil na uspešnici dr. Petra Attie Živimo dlje. Z dr. Tino Prodnik se bo pogovarjala Zvezdana Mlakar.
Na Odru mladih bosta v soboto ob 16. uri avtorici Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović pripovedovali zgodbe iz zbirke Čudežna drevesa: pravljice o drevesih z vsega sveta. Srečanje Čudežna drevesa organizira založba Malinc.
Dr. Samo Rugelj se bo v soboto ob 18. uri na Glavnem odru pogovarjal z Ireno Štaudohar in Ireno Cerar o tem, zakaj se vsi trije nagrajeni avtorji, ljubitelji narave, ki vešče sučejo pero, vedno znova vračajo v gozdove, gore, oddaljene kraje ali nenazadnje v mir domačega vrta in kaj tam navdihujočega najdejo oziroma kaj najde njih. Pogovor Pisanje o naravi včeraj, danes in jutri organizira založba UMco.
Na sklepni festivalski dan, v nedeljo, bo založba Sanje ob 10. uri na Pisateljskem odru predstavila obsežno, na kar 800 straneh natisnjeno knjigo Vsemirje Marjana Tomšiča (1939–2023). Monumentalno zbirko fantastičnih, fantazijskih, pravljičnih in magičnih zgodb bodo predstavili Martina Tomšič, Gašper Malej in Rok Zavrtanik, s katerimi se bo pogovarjala Nada Vodušek.
In za zaključek sejma? Koncert Svetlane Makarovič, ki ga organizira zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, moderira pa Irena Matko Lukan. Njene šansone bomo lahko poslušali v nedeljo ob 17. uri na Glavnem odru. Pesnici se bodo pridružili Joži Šalej (klaviature), Nino de Gleria (kontrabas, kitara), Jelena Ždrale (violina, vokal), Anja Novak (vokal) in Janja Majzelj (vokal).
Seveda nas na 40. Slovenskem knjižnem sejmu čaka še veliko več privlačnih prireditev … in kajpada zanimivih, listanja, branja in podčrtovanja vrednih novitet. Pot pod noge!
