Z veseljem sporočamo, da je žirija, uredništvo AirBeletrine (dr. Aljoša Harlamov, dr. Manca G. Renko, Katja Perat), izbrala pet finalnih zgodb leta 2017.
Med 85 prijavljenimi zgodbami je bilo veliko dobrih in delo žirije ni bilo lahko. Zmagovalno zgodbo bomo razglasili v četrtek, 21. 12. 2017. Program se začne ob 20.00, v prvem nadstropju kavarne Slamič, kjer boste lahko spoznali finalistke in finaliste ter prisluhnili zgodbam, ki jih bo prebral igralec Benjamin Krnetić.
Branju in razglasitvi zmagovalne zgodbe bo sledilo veselo nazdravljanje, ki se bo začelo pri Slamiču, nadaljevalo pa čez cesto, na Kersnikovi 4, kjer je uredništvo založbe Beletrina.
Drage bralke, dragi bralci AirBeletrine, hvala, da ste bili še eno leto z nami – in zelo se veselimo, da se bomo ob koncu leta spet srečali v živo.
Finalistke in finalisti AirBeletrininega natečaja 2017 so (po abecednem vrstnem redu):
Katarina Gomboc: Velikonočna sobota
Nismo bili sol zemlje, bili smo samovšečni najstniki, vzvišeni nad to pozabljeno vasjo, hodili smo po cerkvi z dvignjenimi nosovi, ker smo vedeli o njej več kakor predani farani, ker smo se poglabljali v njene stebre, v obliko oken, v podobe na križevem potu, domišljali smo si, da gledamo izpričano zgodovino, umetnost, vredno študij in interpretacij. Pa je to le ena izmed več tisoč cerkva na Slovenskem, ki je brez posebnosti.
Damjan Jensterle: Prebujanje
Jezilo ga je, da si pred odhodom v pokoj ni dal temeljito popraviti zob in je zdaj obisk zobozdravnika skoraj trimesečen opravek in glavni strošek. Ampak tudi če bi si jih, je pomislil, pri tako hitrem propadanju ne bi veliko zaleglo. Zavedel se je, da je zaradi tega strahu postal bolj razdražljiv, da se lahko zgodi, da si ne bo mogel plačati kolikor toliko urejenih zob. Prag revščine v tej deželi so že zobje.
Nina Kremžar: Jutranja kava
Dragi Matej ti skuham ali bi mogoče “Kavo?” ga vprašam.
Nerazumljivo zakolne zamrmra, strmi v mizo in praske, ki so jih nekoč naredili moji nohti, ko me je za lase vlekel v spalnico drobtine kruha razmetane po svetlem lesu. Z dlanjo si gre skozi razmršene lase. Vem, da se ga je včeraj spet natolkel napil ga služba utruja.
Nejevoljno bežno položim dlan na njegovo ramo. “Sigurno?”
Ko z močnim odločnim udarcem odrivom se umakne, me zapeče zaboli se vrnem k štedilniku. Razumem, da ga ni pametno izivati včasih potrebuje svoj mir.
Iva Novak: Ta pes, tisti pes
Posvetim se slabi kavi. Hočem sprovocirati svojo željo po domu in ženi, za katero upam, da bo tokrat manj potrpežljiva, kot se kaže. Zaradi nje se počutim krivega, ker hočem več od navadnega. Morda velja, da se vsak odrasli odloči zase. Jaz sem se odločil bolj močno, kot se je ona. Tip za šankom se je odločil bolj, kot se je natakarica. To so majhne borbe in veliko prilagajanja. Moja je zgolj obljuba, da letos ostanem doma.
Borut Pust: Srebrna folija s piškoti
Nekega jutra mama vzame vedro in gre na dvorišče. Poči in vedro pade na tla. Stopiš k oknu in vidiš mamo, ki leži na tleh. Smeješ se, misliš, da se pretvarja. Kličeš brata.
Natečaj finančno podpira Javna agencija za knjigo.
