V pokoj odhaja Peter Kolšek, dolgoletni (in za mnoge najboljši) urednik Delovnih Književnih listov, novinar kulturne redakcije, pesnik ter prejemnik letošnje novinarske nagrade za življenjsko delo. Upamo, da ga bomo še naprej lahko brali – v časopisu in knjigah. Da pa bo premostitev lažja, vam za prvo branje v 2015 ponujamo njegovo Knjigo priznanj.
Ime:
Peter Kolšek
Zadnja knjiga:
Pesniška zbirka Dekleta pojejo.
Kje ste odraščali?
V Gornjem Gradu in na Polzeli.
Kaj ste študirali in kje?
Primerjalno književnost in slovenistiko na FF v Ljubljani.
Kje živite in zakaj?
V Ljubljani, na senčni strani Golovca. Ker imam rad bližino gozda.
Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni?
Na Nevihto sladkih rož, antologijo slovenske poezije 20. stoletja.
Opišite svojo jutranjo rutino.
Vsako jutro znova me zdravstveni nasveti na radiu opomnijo, da sem še živ.
Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne?
Najbolj sem živ med polnočjo in tretjo uro zjutraj.
Kateri je vaš najljubši kos oblačila?
Gumb na srajci, ki ga pod vratom ni treba zapeti.
Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu.
Célinovo Potovanje na konec noči, Selitve Miloša Crnjanskega in Cankarjevo Gospo Judit.
Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga?
Prijateljujem s pisateljem, ki sovraži pisanje.
Avtor(-ica) katere knjige bi želeli biti sami?
Jurija Murija v Afriki.
Na katerem kraju/ V katerem mestu iščete navdih?
Ne iščem ga, se mu pa pustim najti.
Katero umetniško delo (knjiga, film, slika itn.) vas navdihuje?
V slikarstvu me navdihujejo krajine, v filmih zgodbe, v literaturi ljudje, v glasbi pa imam najraje tišino.
Kako se pred začetkom pisanja lotite snovanja knjige in njene zgodbe?
Med svojimi pisarijami imam najraje poezijo in zanjo potrebujem samo troje: pisalo, papir in kozarec.
Opišite svoj potek dela, vključno z morebitnimi nenavadnimi rituali, ki so stalnica v vašem ustvarjalnem procesu.
Sem čistun: kar zadeva dobri stari papir, mora biti bel in bleščeče čist, na računalniku pospravljen poštni predal, okrog mene pa nobene navlake.
Kakšen razgled vam nudi vaše najljubše delovno mesto?
Pred očmi imam nekaj smrek in akacij, dva kostanja in hrast, a to niso drevesa, zaradi katerih ne bi videl tudi gozda.
Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado?
Počakam.
Opišite svoj idealen dan.
To je dan, ko so običajne delovne obveznosti moja edina obveznost.
Opišite svojo večerno rutino.
Pred spanjem si zaželim določene sanje, a se nikoli ne uresničijo.
Ste vraževerni?
Rad verjamem, da nisem.
Najljubša pijača: alkohol?
Kako ste vedeli?
Najbolj zoprni literat vseh časov?
Ni literat, ampak literarni zgodovinar.
Brez česa nikoli ne zapustite doma?
Brez pozdrava.
Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj?
Enega od svojih dveh pokojnih dedov, ki sta umrla daleč pred mojim rojstvom.
Kateri je vaš najljubši prigrizek?
Rozine.
Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate?
Na zdravje!
Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku?
Zgodilo se je, da je literat na lastnem literarnem večeru zaspal.
Kaj (poleg pisateljevanja) še počnete za preživetje?
Berem.
Kaj bi svetovali mladim piscem?
Naj razmislijo, ali imajo res povedati toliko, da ne gre v 20 verzov ali na največ 200 strani romana.
Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo.
Nisem samo čistun in redoljubnež, ampak tudi nadpovprečno lahkomiseln.
Kakšen je vaš naslednji delovni projekt?
Proučevanje brezdelja.
Knjigo priznanj je zasnoval Noah Charney.
