Pogovor o tem, ali stripe priporočati otrokom v branje, je soroden pogovoru o enakovrednosti spolov ̶ v idealnem svetu se o tem sploh ne bi pogovarjali, ker bi bilo vse že jasno. Vsako kvalitetno knjigo je dobro priporočati v branje bralcu, ki ga bo nagovorila. In ker kvaliteten strip spretno izkoristi izrazne možnosti svojega medija, prepleta med likovno umetnostjo in literaturo, ki pogosto zagotavlja idealno okolje za razvoj akcije in komike, se zgodi, da dobimo knjigo, ki jo z veseljem porivamo mulcem v roke, ti pa je ne želijo več dati iz rok ̶ do naslednjega dela v seriji. Takšna je na primer situacija s serijo Škatla.
Z ustanovitvijo založbe VigeVageKnjige se je odprla nova pot za kontinuirano, a na vsakem koraku dobro premišljeno vstopanje risoromanov in stripov na slovenski knjižni trg. Pomemben del njihovega programa predstavljajo stripi za mlajše bralsko občinstvo, ki pa jih v slovenski kulturni prostor prestavljajo z enako skrbnostjo kot knjige za starejše sladokusce. Tako gre za založbo s 100 odstotnim izkupičkom zlatih hrušk, kar pomeni, da so vse njihove izdaje na področju mladinske književnosti do sedaj prejele znak kakovosti zlata hruška, ki ga vsako leto knjigam podeljuje strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig. Začelo se je z Ariolom in nadaljevalo s Škatlo, izdali so nekaj samostojnih stripov za mlade bralce, v letu 2020 pa sta se jim pridružili še dve seriji ̶ Akisi ter Ana in Froga.
Matemagija je peta v seriji stripov o Ahacu Novaku, mulcu z običajnimi težavami, od matematike do zmerno sitnih odraslih, in njegovem neobičajnem prijatelju, živi škatli za orodje. Ta sicer pripada (če pri živih škatlah sploh lahko govorimo o pripadanju) čarovniku Zvizdanu Palički, a z njim pravzaprav ni preveč zadovoljna, saj ob vsem čaranju nima časa za izume, najraje take z veliko zabijanja in vrtanja. Zato se v prvem delu serije odpravi malo naokrog in najde idealnega družabnika za načrtovanje in izpeljevanje bolj ali manj neuspelih izumov v Ahacu.
Vsaka knjiga prinaša novo zgodbo, z zapletom, ki se ob dveh nadobudnih in neučakanih izumiteljih dodobra zafeclja, preden se na koncu bolj ali manj razreši. Čeprav avtorja svoje like in svet sproti gradita, zgodba deluje, tudi če pričnemo z branjem pri enem od kasnejših delov v seriji ̶ na primer pri petem, zaenkrat zadnjem; nujne informacije pa dobimo pri uvodni predstavitvi likov in magičnih pripomočkov.
V vsaki zgodbi Ahac in Škatla poskrbita za nekaj smeha in stiskanja pesti, mimogrede pa med vrsticami in brez vsakega pompa prileti še kakšen večen nauk, na primer o vrednosti potrpežljivosti in prijateljstva. V Matemagiji Ahac, ki se pripravlja za glavno vlogo lisjaka v gledališki predstavi, povsem pozabi na nalogo in test iz matematike, ki mu ne leži preveč. Deset kapljic super računskega napoja (s katerim si junaka seveda postrežeta kar sama) reši težavo, a na žalost preveč dobro ̶ v Ahacovi glavi je prostor le še za številke in sedaj iz njegovih ust prihajajo računi namesto besed. Precej neugodno, če te čaka nastop v gledališki predstavi. A nikakor nerešljivo, če je tvoj najboljši prijatelj Škatla, ki lahko med drugim vase spravi cele kupe snega in ga razciha pred vhodi v šolo. Predstava prestavljena, vse dobro, bi lahko rekli. Skoraj. Ker Škatla poskrbi, da tudi razpleti niso nikoli preveč gladki/dolgočasni.
Matemagija se torej odvija globoko v zimskem času, pod kupi snega, a ni zato nič manj primerna za poletno branje. Bralcem, ki se bodo vživeli v zgodbo, ob vsej belini in rdečih licih vsaj ne bo prevroče.
Serija Škatla lahko še posebej nagovori samostojne bralce začetnike. Ustvarjalci so se odločili za male tiskane črke in izbrali zelo lahko berljiv in relativno velik font. Zgodba, čeprav zelo dinamična, teče bolj kot ne linearno, bralca pa mimogrede potegne sabo. Wirbeleit in Heidschötter ustvarita prepričljiva glavna junaka, z načrti in težavami, ki še kako pašejo v vsakdan mladih bralcev, pa čeprav jih Ahac in Škatla pogosto poskusita reševati s pomočjo magije. Na koncu pa jih praviloma rešita predvsem s pomočjo trdnega prijateljstva in kakšno posrečeno idejo.
Uwe Heidschötter, risarski del tandema, se izkaže za mojstra izrazov. Njegova dinamična risba je skladna z izbiro živahnih, a nekričečih barv. Ni presenetljivo, da deluje tudi kot ilustrator, animator in filmski režiser. Njegove kreacije pa nosijo tudi prepoznaven avtorski pečat.
Humor temelji na situacijski in besedni komiki, ki je spretno prenesena v slovenščino. S svetom magije pridejo tudi številni domiselni neologizmi, od matemagije do begomarčkov iz drugega dela v seriji, in lahko rečemo, da je jezikovna akrobatika prevajalki dobro uspela.
Vse to bralcu, bodisi tistemu z več bodisi tistemu z manj bralske kilometrine, zagotavlja užitek v branju. Kot praviloma velja za dobre knjige, je Matemagija knjiga za številne priložnosti ̶ za branje na plaži ali pod novoletno jelko, za skupno ali samostojno branje, za tiste, ki se z branjem še lovijo ali tiste, ki ga že zelo, zelo obvladajo, za otroke, mlade ali pa nenazadnje odrasle. Dobra mladinska knjiga je navsezadnje vedno tudi le dobra knjiga.
Patrik Wirbeleit & Uwe Heidschötter: Škatla: Matemagija, VigeVageKnjige, prevod Anja Golob, Ljubljana 2021.
»Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.«
