V drugi oddaji Med platnicami se nadaljuje zgodba iz prve oddaje. Še vedno se sprašujemo, kako funkcionirajo odnosi, kako mi delujemo v njih, kaj narobe počnemo in kaj bi morali početi, da ne bi živeli po nezavednih vzorcih. Tokrat si z gostom, Goranom Hrvaćaninom, pomagava s strokovno literaturo: Teorijo izbire, ameriškega psihiatra Williama Glasserja. Sicer bi knjigo lahko hitro dali na polico med tiste za samopomoč in tudi prevajalca bi lahko malo našeškali. Zagotovo pa je eno: pogovor o tem kako biti boljši človek, še nikomur ni škodil. No, mogoče le največjim cinikom.
V knjigi smo priča dvojni analizi različnih konkretnih primerov. Na začetku nam avtor vedno pokaže, kaj dotična oseba počne narobe, potem pa aplicira svojo teorijo izbire in pokaže, kako si lahko z njo pomagamo, da ne bi ponavljali napak. Glasser razdela človeško shemo potreb na potrebo po svobodi, moči, ljubezni, zabavi in preživetju. Vsaka posamezniku narekuje, kaj potrebuje, če pa je potreba preveč izrazita, bi se tega moral zavedati, in jo s pomočjo teorije izbire nekako omiliti. Katera potreba je pri Goranu Hrvaćaninu po najbolj izrazita, si oglejte v oddaji.
Mogoče je prav, da nad takšnimi in podobnimi knjigami kdaj brezbrižno ali celo nejevoljno zamahnemo z roko. Prav nič pa tudi ne škodi prisluhniti pogovorom, vrednih Oprah.
V prejšnji oddaji smo problematizirali razumevanje. Zakaj se ne razumemo? V tokratni sicer nismo natančno odgovorili na vprašanje, smo pa ponudili eno od možnosti, kako se bolj razumeti tu in zdaj.
Za tiste, ki imate raje lepo besedo kot znanstveno, priporočamo v branje povest Holstomer Leva N.Tolstoja, v kateri skozi oči konja vidimo kako kruto in nerazmišljujoče bitje je človek. Lahko res rečemo, da so le drugi takšni? So naša dejanja res vedno odraz naših besed? Naj bodo vprašanja retorična ali stvarna, vsaj na nekatera si moramo odgovoriti, sicer ostanemo sami.
