V obdobju karantene sem svoj čas namenjal predvsem dvema medsebojno povezanima zadevama – ukvarjal sem se s svojima hčerkama (stari sta pet in sedem let) in ju poučeval ter pisal svojo prvo starševsko knjigo, v kateri opisujem, kako pri otrokoma zbujam ljubezen do učenja. Sem že uveljavljen pisec z več kot ducatom objavljenih knjig, ki vključujejo prodajne uspešnice, ter tudi Pulitzerjev finalist, vendar vse s področja umetnosti. Starševstvo je zame novo področje, knjigo pa sem želel do izida pripeljati v najkrajšem času, da bodo ostali starši od nje imeli korist, saj je vsebina idealna za proaktivni stik z otroki, pa naj bo to v času izolacije ali kasneje. S tem namenom sem se odločil za omejeno naklado knjige Superpower Your Kids: A Professor’s Guide to Teaching Your Children Everything in Just 15 Minutes a Day, ki je med 4. junijem in 4. julijem na voljo preko Kickstarterja (povezava je na koncu članka).
V svojem pristopu se osredotočam na tehnike poučevanja, ki jih uporabljam pri univerzitetnih študentih, in njihovo različico prenašam na poučevanje svojih otrok. Ključ leži v tem, da od otrok pričakujem precej malo učenja naenkrat, in sicer vedno v obliki kratkih igric, ki pa jih izvajamo redno. Svoji dekleti poučujem eno stvar na dan, kar nam včasih vzame le minuto, nikoli pa več kot petnajst minut neprekinjeno. Poučujem lahko na mnogo načinov, a eden najboljših in najlažjih je uporaba knjig, še posebej ilustriranih enciklopedij in priročnikov. Seveda te potem dodatno razdelim na prebavljive dele, od katerih vsak zahteva le nekaj minut branja z otroki. Pomembno je, da smo v teh nekaj minutah interakcije popolnoma prisotni in osredotočeni – brez televizije v ozadju in brez preverjanja telefona. Ko poučujem na ljubljanski univerzi, uporabljam pristop predstavi-spoznaj-ponovi in pri nas doma je enako. Dekletoma predstavim temo, ki se je bomo učili, s čimer vzbudim njuno zanimanje. Med branjem se velikokrat ustavim in zastavljam vprašanja ter pojasnjujem, s čimer se prepričam, da razumeta. Preostanek dneva in tistega tedna se k prebranemu vračam v obliki vprašanj ali ponavljam snov, tako da informacije naravno in organsko sedejo v spomin.
Enako se lahko učenja lotite s katero koli knjigo z domačih polic ali iz knjižnice. Lahko se poslužujete virov s spleta, vendar pri tem ni oprijemljivega stika – ekran nas od otrok »ločuje« na način, do katerega ob tiskanih straneh ne prihaja. Ko lahko, se le odločite za tiskano knjigo. V nadaljevanju tega pisanje sledi seznam knjig, ki jih imam za temeljne in se mi zdijo idealne ter so se pokazale kot neverjetno uporabne in jih je vredno imeti. Z otrokoma se pogosto vračamo k njim in jih uporabljamo za številne snovi. Če jim na svojih knjižnih policah namenite prostor, si boste razširili možnosti z močnim izborom knjig, ki bodo same po sebi priskrbele snov za stotine učnih uric, ki jih imenujem kar »učnice«. Na seznamu je največ priročnikov ali kompendijev oziroma slikovnih enciklopedij. Vsaka od njih pa na vsaki strani ponuja že oblikovane lekcije.
DK Smithsonian Picturepedia: An Encyclopedia on Every Page
Vsaka preglednica, ki se razteza čez dve strani te čudovite knjige, je polna fotografij, ki so razvrščene po temah: dragulji, poklici, hrana, sesalci, orodja in tako naprej. Knjiga vsebuje didaktične ilustracije, najbolj zabavna stvar za otroke pa je to, da lahko po knjigi brskajo. Knjigo odprite pri kateri koli preglednici in spregovorite o tem, kaj tam vidite, pa ste že opravili svojo »učnico« za tisti dan. Slikovna narava knjige otrokom olajša shranjevanje informacij v spomin. Svoja otroka pustim, da mi pokažeta, kateri odstavek didaktičnega materiala naj preberem in v kakšnem vrstnem redu, s čimer jima pri učenju omogočim izbiro.
Založba DK ima krasne priročnike, ki temeljijo na slikah, ob tej seriji pa sploh uživam. Standardna različica je enciklopedija, ki vsebuje slike predmetov in gesla, vendar na poseben način. Vsako geslo je predstavljeno s podobo in prevedeno v pet jezikov: angleščino, nemščino, španščino, francoščino in italijanščino. Ko svojega mladega otroka učite drugega jezika, se odločate za močan in praktičen način učenja (Lesson Game), in to je dober začetek. Če pa imate tako kot jaz dvojezičnega otroka, potem je knjiga uporabna za učenje tretjega jezika (pri nas nemščine) ali pa se učite skozi igro prevajanja; pri nas drug drugega skušamo zmesti z vprašanji za prevode besed iz enega v drugi jezik naše hiše (slovenščina in angleščina). Če imate dvojezične otroke, potem imate na voljo posebne izdaje te knjige, ki vsebujejo angleške, nemške, francoske in italijanske besede z dodanim lokalnim jezikom (v naši izdaji je kot peti jezik zastopana slovenščina).
The Way Things Work (David Macaulay)
Gre za knjižno klasiko (obstaja tudi nedavno prenovljena in razširjena izdaja) s čudovitimi risbami v prerezu, ki prikazujejo delovanje mehaničnih in gradbenih projektov. Knjiga je idealna za navdušene mlade inženirje.
Katera koli slikovna enciklopedija živali, dinozavrov in vsega
Izbira je ogromna. Enciklopedije založb National Geographic in DK so izvrstne. Ključni pri izbiri slikovne enciklopedije sta veliko število dobrih slik in strnjen didaktični material. Pri tej stvari gre bolj za brskanje, ne toliko za branje.
Encyclopedia of Things That Never Were (Robert Ingpen in Michael Page)
Krasno je imeti pri roki bogato ilustrirano knjigo pravljic. Velike tri so gotovo zbirke pravljic bratov Grimm (Janko in Metka, Špicparkeljc, Zlatolaska, Žabji princ), Hansa Christiana Andersena (Mala morska deklica, Kraljična na zrnu graha, Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Snežna kraljica – ki je navdihnila Ledeno kraljestvo) in Charlesa Perraulta (Trnuljčica, Rdeča kapica, Pepelka, Obuti maček). Iz njih izvirajo številni klasiki (in precej Disneyjevih filmov). Mlajše otroke bodo še posebej pritegnile izdaje, ki vsebujejo manj besedila in več ilustracij na vsaki strani. Priporočam ilustrirane strnjene zbirke teh zgodb in povesti (vsaka pravljica je ob branju že kar pripravljena »učnica«), medtem pa je Encyclopedia of Things That Never Were čudovito ilustrirana zbirka mitoloških in pravljičnih bitij in likov s kratkimi povzetki njihovih zgodb in podatki, od kod izvirajo. Sam sem oboževal brskanje po tej knjigi. Sicer se je v ponatisu ne da več dobiti, se pa splača poiskati rabljeni izvod.
Katera koli ilustrirana zbirka mitov in bibličnih zgodb
Miti in biblične zgodbe so temeljne pripovedke kulture. Razvijanje razumevanja teh pripovedk in prepoznavanja referenc nanje bo kasneje študentom v veliko pomoč pri interpretiranju kulture. Prav gotovo ne bi smel priznati, da sem kot študent v predavalnici lahko aktivno sodeloval v številnih debatah o knjigah, ki jih pravzaprav nisem prebral, sem bil pa zelo poučen o njihovih osnovnih pripovedih, ki se tako pogosto odražajo v literaturi, umetnosti, gledališču in filmu – v vsej kulturi, ki je sledila. Obstaja nabor zgodb, iz katerega črpa veliko kasnejše kulture: Sveto pismo, grška in rimska mitologija, povesti in pravljice. V renesansi lahko dodamo še grško filozofijo in dramatiko, Ovidovo poezijo, Danteja in življenjepise svetnikov Jacobusa da Voragina, vendar se nam s temi ni treba ukvarjati, ko se pogovarjamo s petletniki. Bistvo je v tem, da zgodnje spoznavanje teh zgodb za otroke ni samo zabavno in zanimivo, pač pa jim koristi tudi v kasnejših letih. Koliko posameznik veruje/katere veroizpovedi je, za te zgodbe ni bistveno; gre za temeljne povesti, na katerih je zgrajeno veliko kasnejše kulture. Če je vaša družina verna, lahko te zgodbe predstavite v primernem kontekstu. Če ne, pa jih lahko zaenkrat enostavno predstavite kot zgodbe. Več kot je ilustracij (idealno ena na stran), bolje bo za mlajše otroke.
Pričujoča izbira knjig je zelo osebne narave (in vsa v angleščini) in njen namen je, da vas navdihne pri tvorjenju lastne izbire v katerem koli jeziku, ki vam je po volji. Ključni nauk je, da vsak dan skupaj z otroki osredotočeni na dobro ilustrirano knjigo preživite nekaj časa, pa četudi le nekaj minut.
Knjiga Noaha Charneyja Superpower Your Kids: A Professor’s Guide to Teaching Your Children Everything in Just 15 Minutes a Day je na voljno Kickstarterju do 4. julija.
