AirBeletrina - Steklena ura klasičnih hrepenenj 2018
Panorama 4. 4. 2018

Steklena ura klasičnih hrepenenj 2018

Ilustracija: Tanja Semion

 

(Nekatere možnosti so tako veličastne, da jih lahko nagovorimo le v Naslovih)

I
Nov BMW terenec

Rdeča sestra
Steklina in gin
Klasično hrepenenje
Moder sneg
Incestoidna psihologija
Para-porno-psihopaleontologija
Steklena ura
Kriptolingvistika
Sestra v ognju

II
3

Teža časa
Brez tebe
Božično jutro
Hlad, dim, posteljnina
Telo
Dve
Dim

III
Ljubim te. Ne vem.

Neodposlana pisma: izliv v zvezdo
Ovulacija krste
Duhovi, spektri, mravljinci
Kje si, ko te ni?

IV
Kosti

Mizica za kokain, tvoje noge in ogenj v kaminu
Dom je bolečina
Tišina. Prazno. Bledo.
Sanje o lovkah, sluz
Tvoja močvirja
Ruševine v mesečini
Infrardeče
Kemično čiščenje
Duhovi
In duše …
Vse te najine duše …

V
Detajl

Najboljše vseh svetov
Selektivna psihoza
Primogeneza
Bliže
Bliže in bližje
Druga Marijina poroka
Senca svetlobe
Moja tvoja skrivnost

VI
Inicialka

Smrt v družini
Črn puli, zlata verižica
Lažejo o mrtvi aristokraciji
Družinske kosti
Kri, solze in izliv
Slina, četrti element
Urin, peti
Ljubezni in smrti. In tisto, kar si vmes.
Zvečer: povsem popolna nagost
Mislim, da te ljubim (a ne vem, če si to ti)
Zapusti me. Vzemi me.
Če/ko te ljubim, ne vem, kdo sem jaz
Dom
Verujem
Ne bom te izdal
Moja osebna Lilith
Kri / 0

VII
Ostanki spužve

V temi
V megli
Kri je življenje
Duša, telo in duh
Kost, meso, koža in voda
Samo ženska
Tektonski premiki
Kamen skozi vakuum
In vse te tvoje droge
Droge kristalizirajo
Droge izkristalizirajo
Še enkrat okoli sonca?
Steklina koprnenja
Kozmološka nalezljivost
Rdeča svetilka

VIII
Mislim, da sem govoril z nekim bogom

Moje vino
Moj eksces
Moj tabu
Moj tatu
Vse zgodbe so resnične, vsi teksti živi
Sovražim slovesa, padam

IX
Stopinje demona

Tema grobnic, mrtve rože
Velika bela banja polna domače krvi
Samoosemenitev
Enajsta ura
Od vseh ljudi na svetu …
Jaz, tvoja steklina
Jaz, tvoj virus življenja
V banji, kjer je kosila smrt
Nazaj
Na začetek
Analiza, analiteta
Svež začetek, žive rože in sestra, ki reče: »Bršljan je tako lep«
Smrt je predpogoj vseh družin

X
Snežni zameti

Noge, pazduhe
Svobodna, jasna jutra
V jezikih, ki še ne obstajajo
Tvoja najljubša tema
Tvoja zadnja skušnjava
Poslednja pokora
Sotočje. Pozaba. Spokoj.

*

Avtorjev pripis #1: Napisano v noči iz 10. na 11. 2. 2018. Dopolnjeno v naslednjih tednih.
Avtorjev pripis #2: Steklena ura klasičnih hrepenenj (simbolike/metaforike naslova še sam ne razumem povsem) je tekst, ki se mi v imaginaciji v različnih oblikah pojavlja že kakšnih petnajst let. Ta isti naslov nosi tudi neobjavljen (in katastrofalno slab) roman iz 2010/11. Ker se k temu tekstu – ali, preprosteje, zgodbi – v takšni ali drugačni obliki pod tem istim naslovom vedno znova vračam, se mi zdi smiselno, da za razločevanje med njegovimi različnimi inkarnacijami k naslovu pripišem še letnico. Kot del tega (nekakšnega) nad-teksta lahko štejemo tudi zgodbo Steklina koprnenja, ki je bila objavljena v knjigi Postopoma zapuščati Misantropolis (2016).