Umrl je Tihomir Pinter (1938–2024), poročajo časopis, radio, televizija, splet … Kdor pozna pokojnikovo delo, pa ve: Tihomir ostaja med nami, njegov pogled se zrcali v očeh vseh, ki jih je mojster ovekovečil na nepreštevnih črno-belih fotografijah.
Rodil se je 19. januarja 1938 v hrvaškem Bjelovarju staršem madžarskega rodu. Fotografirati je začel leta 1956, ko mu je brat podaril prvi fotoaparat in ga seznanil z delom v temnici. Ustvarjanje v fotografskem mediju je Tihomir Pinter gojil ob poklicu doktorja farmacevtskih znanosti. V mladih letih se je po navdušenju nad fotografijami Slavka Smoleja iz jeseniške železarne posvetil beleženju železarske tematike, kar ga je vodilo k abstrakciji, izraženi v kompozicijah detajlov. Pozneje se je uveljavil s ciklom portretnih fotografij, objavljenih v knjigi Umetnik v ateljeju. Za Delove Književne liste je portretiral slovenske književnike, čemur se je z vsem srcem in znanjem še bolj posvetil po upokojitvi leta 1990. V objektiv je lovil tudi skladatelje, najrazličnejše glasbene, gledališke in druge ustvarjalce.
Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naziv mojster umetniške fotografije, mednarodna fotografska organizacija pa naziv Excellence FIAP. Bil je član Foto kluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije, Društva likovnih umetnikov Ljubljana, častni član Kabineta slovenske fotografije. Leta 2006 je za življenjsko delo prejel Puharjevo nagrado Fotografske zveze Slovenije. Sodeloval je na več kot 600 skupinskih razstavah doma in v tujini in svoje delo predstavil na več kot 100 samostojnih razstavah v republikah nekdanje Jugoslavije, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Češkem.
Tihomirja Pinterja bomo na poslednjo pot pospremili v ponedeljek, 5. avgusta, ob 15. uri, na pokopališču v ljubljanskem Šentvidu. Na AirBeletrini mu v slovo mahamo z zamirajočim sonetom, ki ga je ob žalostni novici spesnil Boris A. Novak, njegov tovariš v društvu Knjižna zadruga.
***
Fotografije drugih so Tihomirjev avtoportret: poslovilna hvalnica in zahvalnica Tihomirju Pinterju
(zamirajoči sonet)
Tihomir je bil fotograf z očesom,
z vsem srcem in telesom. Svet je poslušal
skoz objektiv, njegova topla duša
pa je vsak negativ razvila s plesom
odtenkov, ki korakajo med kresom
svetlobe in bogastvom senc, od ključa
za vrata vseh značajev do naključja
trenutka, ki razpre resnico. Pesem,
sleherna Tihomirjeva podoba
je bila pesem, hvalnica Vsemirju,
rešitev lepega obraza z roba
minevanja v več-kot-zdaj. Nemiru
časa je zoperstavil miren, tih, iskriv
pogled. Zato ti stihi. Hvala Tihomirju,
hvalnica fotografu, ki je v objektiv
zajel vse nas, vse druge, sam pa se je skril.
Čeprav skrivnostno skrit, bo Tihomir ostal. Še sije,
vse bolj žarí njegov ljubeč pogled. Fotografije,
ki z njimi je objel ta naš edini, krhki svet.
Fotografije drugih so Tihomirjev avtoportret.