Poletje prihaja, s tem pa tudi vročina, počitnice in priložnost za branje. A ker vsega ne moremo prebrati, je tukaj izbor knjig – popotovanje po knjižnih poslasticah različnih stilov, žanrov, tematik in kultur, med katerimi, verjamem, lahko vsak najde nekaj zase.
Obilo užitka in se vidimo pod hrvaškimi sončniki!
Beletrina, 2023, prevod Aleš BergerCica v metroju ni knjiga za otroke, temveč brezčasno navihan roman matematika, jezikoslovca in predvsem inovatorja Raymonda Queneauja, ki je s svojim preizkušanjem meja literature le-to pripeljal do nadvse domiselnih in zabavnih rezultatov. Roman, s katerim je Queneau tudi zaslovel, je napisan v pogovornem jeziku, za katerega je avtor trdil, da je »edini pravi literarni jezik«, saj se izmed vseh oblik jezika najhitreje razvija in je s tem tudi najbolj živ. Zgodba govori o mladi Cici, ki jo ob obisku Pariza popolnoma prevzame metro. Ker pa je ta zaradi stavke (kajpada) zaprt, se Cica med čakanjem ujame v razne nenavadne dogodivščine. Po tem nagajivo-eksperimentalnem delu je bil posnet tudi znamenit film Louisa Malla Zazie dans le Métro, Queneau pa se je s svojim izjemno modernim pristopom tako k literaturi kot k tematikam ženskosti ter seksualnih opredelitev zapisal v zgodovino modernega romana.
LUD Literatura, 2022, prevod Nada GrošeljV svojem esejističnem prvencu se svetovno znana pesnica ter pisateljica Anne Carson ukvarja z dvoumnostjo ljubezni, ki ni nikoli samo sladka, temveč tudi grenka, zelo pogosto pa kar oboje skupaj. Enoznačno dojemanje erosa, kot ga pojmujemo danes, je dokaj sodoben pogled, saj je v antični Grčiji le-ta redko predstavljal pozitivno silo. Carson poudarja, da je to skrivnostno spremenljivo čustvo polno sladkosti in grenkobe, zaradi česar zna hitro prehajati iz ljubezni v sovraštvo in nazaj. Pravi, da je »eros vedno zgodba, v kateri sodelujejo zaljubljenec, ljubljeni in razlika med njima. Tretja komponenta ima paradoksalno vlogo, ker hkrati povezuje in ločuje: označuje, da dva nista eno, in osvetljuje odsotnost, katere navzočnost zahteva eros.« Knjiga je nastala na podlagi avtoričine doktorske disertacije Odi Et Amo Ergo Sum (Sovražim in ljubim, torej sem) in je čudovit vpogled v zgodovino tega izjemno univerzalnega, a večno misterioznega čustva.
Stripburger, 2022Prvi del trilogije Primoža Krašne je avtobiografska pripoved, prežeta z nostalgijo, humorjem, bolečino ter radostjo, postavljena v čas tik po osamosvojitvi Slovenije in hkratni osvoboditvi protagonista, ki v iskanju samega sebe prvič zapusti dom. Primož Krašna se v prvem delu trilogije osredotoča na čas, ko je kot dijak Srednje šole za oblikovanje in fotografijo pristal v Ljubljani in začel formativno popotovanje, ki ga je izoblikovalo kot posameznika. Spomine na svoje odraščanje med letoma 1991 in 1997, ko si je najbolj od vsega želel preseči občutek izkoreninjenosti, prepleta s sedanjostjo, v kateri mu dom in družina, ki ju je ustvaril, predstavljata varnost, ki jo je nekoč tako iskal. Izjemno tankočutno vizualizirana zgodba je polna ranljive iskrenosti, s katero se lahko poistoveti marsikdo.
Goga, 2022, prevod Seta KnopV nagrajeni zbirki kratkih zgodb Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe Maša Kolanović humorno, srhljivo ter z elementi fantastike popisuje absurdnost obstoja, povezanega z neusmiljenim kapitalizmom, ki s svojimi lovkami posega tudi v najintimnejše človeške odnose. Kar je skupno protagonistom vseh zgodb, je, da so v hitečem, goltajočem svetu, v katerem živimo, nekako odveč in jim zato ne preostane drugega, kot da se s tem soočijo oz. spopadejo, kakor zmorejo in znajo. Bitja preteklosti, ki živijo v sedanjosti, nekako ne najdejo svojega mesta v svetu, ki je usmerjen zgolj v navidezno bleščečo, četudi neobstoječo prihodnost. In podobno kot je otroku na nek absurden način smešen hrošček, ki z vsemi štirimi opleta naokrog v obupanem poskusu lastne rešitve, so tudi zgodbe Maše Kolanović iskreno zabavne – a ne brez priokusa pogube.
Goga, 2023Prvenec pisateljice, prevajalke in novinarke Pie Prezelj je knjiga, kot je že dolgo nismo brali. Muhasta pripoved iz blatnega podeželja oriše življenje, ki je tako blizu in znano, a hkrati na nek način zastarelo do mere eksotike; vsaj tako se zdi. Udarci patriarhata, ki kot s kladivom dajejo ritem pripovedi, postopoma razkrivajo življenji vaščank Ide in Marte, skozi njuno pripoved pa tudi Idinega moža Toneta in duhovnika Lojzeta, v svetu »zakrknjenih značajev in zatiralskih odnosov,« ki, kot je zapisal urednik Andrej Hočevar, »preprečuje, da bi našli prostor za pravo različico same sebe«. Prepletenost življenj znotraj majhne vaške skupnosti, ki se oklepa svoje ‘normalnosti’, kmalu pokaže težo skrivnosti, tišine ter predvsem krivde, ki preveva vsa ta navidezno preprosta življenja. Izjemno živo naslikana pripoved o nagačenih zajcih, kravi Bibi, izkrivljeni »ljubezni« in Večnem Odpuščanju.
Goga, 2023, prevod Veronika SimonitiČe ste mislili, da ste že prestari za dogodivščine, vam Beneška pravljica dokaže nasprotno; je namreč knjiga, ki jo lahko berete zgolj kot napeto pustolovščino ali pa kot roman, prežet s komičnimi in samoreflektivnimi vložki ter poln zanimivih indicev. Hugo Pratt, avtor kultnih stripov z glavnim junakom Cortom Maltesejem, tokrat zgodbo postavlja v Benetke, kjer se skriva Salomonov ključ, čaroben, a davno izgubljen smaragd. Corto se mora med nevarno nalogo soočiti z mistiki, prostozidarji ter člani fašistične skvadre, ob tem pa se kaj kmalu izkaže, da ni vse tako črno-belo, kot se zdi, ter da so prijatelji pogosto lahko tudi sovražniki – in obratno?
Mladinska knjiga, 2023, prevod Breda BiščakVestern Johna Williamsa se za razliko od njegovih ostalih v slovenščino prevedenih del (Avgust, Stoner) poigrava s stereotipi Divjega zahoda, vendar ob tem ohranja značilni Williamsov razkol med človekovimi mladostnimi ideali in trpko realnostjo poznejših let. Roman se, podobno kot film V divjino, osredotoča na mladega fanta, ki kljub visoki izobrazbi ne vidi (več) smisla v življenju in prihodnosti, ki mu jo prvo narekuje, zato se v iskanju »resnične svobode« zateče v kansaško divjino. Znajde se v vasi z imenom Klavčev Prehod, kjer naveže stik s prodajalcem bizonjih kož McDonaldom, ta pa ga seznani z Millerjem, lovcem na bizone. Kljub opozorilom drugih se takoj dogovorita za skupno odpravo v oddaljeno pokrajino, kjer naj bi Miller pred časom videl velike črede bizonov. Roman pa kljub nekaterim tipičnim elementom vesterna kaj hitro preide na temo iskanja samega sebe in poskusa preživetja v tujih okoliščinah ter z ljudmi, na katere ne moreš računati.
Beletrina, 2022, prevod Nina Habjan Villarreal in Domen KavčičKnjiga, ki je izšla v okviru lanske Fabule, sledi življenjem treh žensk različnih starosti, ki se vsaka po svoje spopadajo s težo tabujev kot posledico represivne družbe. Napetost zaradi finančne stiske, prevpraševanja identitete in vsesplošne mizoginije jih vodi do odločitev, ki tudi med njimi samimi povzročajo konflikte, a vendar kljub vsemu ohranjajo ljubezen ter upanje, da bo življenje na neki točki malce lažje. Pisateljica v knjigi prevprašuje koncept družine, ženskosti, vloge matere ter tabuje, kot so v mnogo družbah še zmeraj aseksualnost, staranje in umetna oploditev. Knjiga v dveh delih, med katerima preteče deset let življenja, skozi življenje treh žensk izrisuje podobo sodobne družbe in njena pričakovanja okoli tega, kaj bi v določenem obdobju življenja ženska morala predstavljati.
LUD Literatura, 2023Če je poletje sprva še tako fino, lahko po nekaj tednih več kot tridesetih stopinj kaj kmalu postane čisto preveč – in takrat bi se najraje »zaroletali«. Pesniški prvenec Sare Fabjan bi lahko kategorizirali kot urbano zbirko, ki zajame vse vidike življenja: od tistih finih, drobnih detajlov manevriranja med pešci po Trubarjevi, do trenutkov, ko te teža rutine z vso silo tišči k tlom predrage garsonjere. Hudomušni verzi z nemalo samoironije se ukvarjajo z vsakodnevnimi trenutki, s katerimi se lahko poistoveti večina, še posebej pa milenijska populacija: od prenizkih urnih postavk, nesmiselne birokracije do nestabilnosti vremena, čustvenih stanj ter eskapizma v čokolešnik in crocse. Knjiga, v kateri gledaš sebe, kako spiš.
LUD Literatura, 2023, prevod Julija Potrč ŠavliShirley Jackson, znana po kratki zgodbi Loterija, se tudi v romanu Vedno sva živeli v gradu postavlja v žanr psihološke grozljivke. Zadnje delo, ki ga je napisala pred smrtjo, govori o družini Blackwood, ki živi v vili na obrobju vasi. Zgodbo pripoveduje osemnajstletna Mary Katherine, ki s svojim bolnim stricem in za agorafobijo trpečo sestro v izoliranosti preživlja svoje dneve. Osovraženost s strani vaščanov ne pojenja, ko se na vratih nepričakovano pojavi že davno odtujen bratranec Charles; in tako se začne razkrivati temna skrivnost, z njo pa tudi dolgo potlačen bes …
Beletrina, 2023, prevod Katja ZakrajšekČe ste že prebrali Dekle, ženska, druga_i ali pa če se je malce bojite in ne veste, kje začeti, je ta knjiga pravi odgovor. Bistroumen in duhovit opis življenja z bookerjem nagrajene avtorice Bernardine Evaristo je ostra kritika družbe, v kateri je odraščala, in te, v kateri živimo zdaj. A knjiga ni le to; je tudi manifest o neustavljivosti, pogumu in ustvarjalnosti, ki ni vezano na starost, razred, raso ali spol. Evaristo začne zgodbo z opisom svojega otroštva v štirinadstropni hiši s sedmimi brati in sestrami, očetom iz Nigerije in katoličansko mamo, katere vera pa družine ne zmore obvarovati pred agresijo in zlobo. Skozi pripoved o svojih začetkih v gledališču ter kasneje pisanju se avtorica loteva tem, kot so razprava o rasi, spolu, seksualnosti, staranju in razredu, hkrati pa nam kljub ogledalu, ki je včasih realno temačno, podaja upanje v korake, ki smo jih kot družba že naredili, in tiste, ki jih še moramo.