(odlomek iz pripovedovalskega slovarja)
Izraz: dár Zadetki: 55
1. Kar je dano komu v last brez plačila. 2. Pridelek. 3. Žival ali ženska, ki se zažge v čast božanstvu. 4. Danajsko darilo, ki ni dano iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom. 5. Posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj. 6. Moj mož na primer je povprečno nadarjen odvetnik, dolgočasen kot palica za fižol in privlačen kot zelenjadar. 7. Razumem ga, vem, da je odraščal v precej neradodarnem okolju zasavske družine, ki jo je njegov oče, kadar mu je uspelo skozi gostilno prilesti iz rudarske luknje, subvencioniral z nekaj drobiža, pestmi in kletvicami. 8. Moj mož se ne sramuje svojega rudarskega porekla, nasprotno, na nočni omarici ima postavljeno očetovo rudarsko čelado z vgrajeno varnostno svetilko. V čeladi so tri luknje, narejene s kovinskimi roglji rudarske špirovke. 9. Moj mož z veliko spoštljivostjo vsak teden obriše prah z očetovega legendarnega šlema, vtakne prste v tiste tri luknje in ga zažene po hodniku proti mačku kakor kroglo za kegljanje. 10. Otročja prismodarija, vem, vendar pa mačka še nikoli ni zadel, vsaj ne namenoma. 11. V stanovanju živiva sama, otroka se ne brigata več za naju, samo Dare – tisti, ki sem se ga hotela znebiti, vendar mi moški, ki je zdaj moj mož, ni dovolil – še kdaj pride, da lahko potem skupaj udarjata po meni. Hčere že dolgo nismo videli. Odkar se piše Gizdarević (z mehkim) in živi v Daruvarju, ne sme več stopiti vnaše stanovanje.
12. Odnos moških do žensk je najbrž pogojen z darvinistično vlogo ženske in njeno naravno podredljivostjo. 13. Položaja ženske na tem svetu zagotovo nista zakrivila ne mož ne sin, čeravno me prepričujeta, da je enakopravnost spolov velika bedarija. Kaj hočemo, tako pač je. 14. Z moževo neradodarno naravo sem se že popolnoma sprijaznila, a me je zadnjič, ko sva po dolgem času spet enkrat skupaj sedla k večerji, presenetil. 15. Njegovega dolgega pravdarskega boja z elektrogospodarstvom je bilo konec v najino škodo, vendar je, kljub temu ali prav zato, vseeno želel proslaviti izgubo. 16. Brez elektrike je bilo v jedilnici temno in hladno kot v zapuščeni ledarni, zato sva jedla ob svečah. Molčala sva. Med jedjo nikdar ne govoriva, kajti moj mož ni ravno velik besedar. 17. Kadar obeduje, nima rad klepetanja, še radia ne smem prižgati, zato pa moram poslušati njegovo cmokanje. 18. Ko je bil še majhen, je imel navado, da hrane nikdar ni prežvečil, ampak je vanjo samo simbolično zagrizel in jo takoj pogoltnil. 19. Njegova mama mi je povedala, kako se je jezila nanj. Za božjo voljo, Božidar, mu je govorila, saj nisi dromedar, človek si. 20. V tistih časih še ni bilo splošno znano, da biti človek ni nujno božji dar. 21. Poslušala sem, kako možev pribor nadležno udarja ob rob krožnika. 22. Govedar, sem pomislila, ne pa človek, in ga grdo pogledala, on pa se je le skrivnostno nasmehnil in mi ponudil nekaj, nabodeno na roglje desertnih vilic. 23. To je darilo, mi je rekel v lapidarnem slogu, ki ga uporablja za mizo. 24. Misleč, da mi moli košček mandarine, sem mu odvrnila, da ne bom, hvala. 25. Ne hecam se, res je darilce, je ponovil. 26. S police je vzel ročno svetilko, ki jo je pred dnevi v veceju pozabil sosed vodovodar, in mi posvetil z njo. 27. Previdno sem snela daritev z vilic, toda vse, kar sem lahko z gotovostjo ugotovila, je bilo, da je stvar prebodena. 28. Roglji vilic so strmeli vame kakor lubadarjeve čeljusti. 29. Čakala sem, da bi se mi posvetilo, kaj mi podarja mož, vendar se je stvarca trmasto upirala moji prepoznavi. 30. Zdelo se mi je, da je bilo bistvo tistega nenavadnega darila v treh majcenih luknjicah, ki so jih naredili kovinski roglji desertnih vilic po volji njihovega gospodarja. 31. Daritvena masa okrog luknjic je bila nekako prosojna, skoraj nevidna – v primerjavi s poudarjeno štrlečimi vbodninami. 32. Strmela sem v luknjice, ki so se vse bolj širile in spreminjale moje oči v mikroskop, ničesar razpoznavnega ni bilo videti, toda vilice so neznosno zaudarjale po moževih vnetih dlesnih. 33. Počutila sem se kot nenadarjena ostarela mikrobiologinja brez mikroskopa. 34. Zakaj ne pohvališ moje darežljivosti, me je vprašal. 35. Ah, kako sem očarana nad luknjami, sem vzkliknila poudarjeno spakljivo. 36. Sam sem jih naredil, se je pohvalil, mar niso pravi blagodar v primerjavi s kupom ničvrednih bedarij, ki jih danes možje podarjajo ženam? 37. Zasenčila sem si oči, razumel je in takoj ugasnil vodovodarjevo svetilko. 38. Njegova postava je izginila v temi, vendar sem vedela, da je še v sobi, slišala sem močno in vztrajno pihanje skozi plapolajoče ustnice, bržkone spet nabrane v jezni mošnjiček, kar je bilo slišati kot udarjanje perila po stenah pralnega bobna. 39. V glavi se mi je oglasil najprej nekakšen ping, kakor bi radarski senzor naletel na neznani podvodni objekt, in nato znana fraza: V začetku najinega zakona je bilo drugače. 40. Obračala sem njegovo darilce v dlani in s prsti prebirala po luknjicah, nobenih vibracij nisem čutila. Stvar me spominja na tri razkuhane makarone, sem rekla, vedoč, da je že jezen. 41. Darilu, ki ti ga dajem, rečeš stvar? 44. Tisti trenutek je elektrogospodarstvo spet vklopilo tok in svetloba je preplavila jedilnico. 45. Moj mož je visok in ozek v ramenih, tedaj pa, ko se je obrnil k vratom, se mi je zdel nadstandardno širok, njegove poteze pa rudarsko temačne in grobe, k vratom se je premikal z gospodarnimi gibi, kot da ne želi česa poškodovati že samo s svojo velikostjo. 46.Vedela sem, da se na podarjene luknje nisem dobro odzvala, vsaj ne tako, kot je darovalec pričakoval. 47. Mogočene morem razumeti te stvari, če me gledaš kot kak žandar, sem pripomnila. 48. On pa nazaj: V redu, Darka, še žal ti bo. 49. Slišala sem še, kako si je na hodniku oblačil plašč, ki sem mu ga podarila za rojstni dan. 50. Božidar, ne odhajaj! 51. Zakaj ne, menda se ne bojiš ostati sama s podarjenimi luknjami? 52. Da, bojim se, saj ne razumem, kaj bi ta prismodarija lahko pomenila drugega, kot da me na smrt prestraši, sem rekla osorno in mu vrgla luknje v naročje. 53. Ujel jih je in si jih spravil v žep. Na, sem siknila, še to prekleto pizdarijo vzemi s sabo, in sem proti njemu zalučala tudi desertne vilice. 54. V prsih in ustih sem začutila naval krvi; podarila sem mu plašč in vilice, sama pa sem ostala brez vsega, celo brez lukenj. 55. Ko so se za njim zaloputnila vrata, je nastopil trenutek tišine, nato pa sem zaslišala znano razbijanje po stenah. Prekleta baba, kam si dala mojo svetilko, je tulil sosed Rastodar na svojo ženo.
56. Tip je vodovodar, tako rekoč idealen sosed. Pri nas vedno nekje pušča ali se kaj zamaši. 57. Še nikdar doslej ni zahteval plačila od moža (človek nikoli ne ve, kdaj bo potreboval odvetnika), vendar pa bi zdaj lahko denar terjal od mene. V moji denarnici je luknja. Kako naj mu plačam? Ko bi vsaj imela še kakšno od tistih lukenj, ki sem jih nepremišljeno zmetala v moža. Skrila bi se vanjo.
(odlomek iz pripovedovalskega slovarja)