Vsakdo je zagotovo vsaj enkrat v življenju v rokah držal strip. Če ne drugače, v otroštvu ali na plaži med poletnimi počitnicami, ko si je na hrvaški obali kupil kakšen zguljen izvod Alana Forda ali Garfielda. Tale seznam je namenjen vsem radovednežem, ki bi se ponovno radi potopili v svet govornih oblačkov, pa tudi stripovskim skeptikom, ki mislijo, da so stripi namenjeni zgolj otrokom, da so jih že davno prerasli in da ta medij ne prenese obravnave resnih tematik. Da bi bil izbor dostopen čim širšemu krogu ljudi, sem na tale 9-hodni stripovski meni z eno izjemo umestila dela, ki so dostopna (tudi) v slovenskem jeziku, hkrati pa sem bila pozorna na žanrsko in slogovno raznolikost, ki jo ta svojevrsten, izrazito umetniški in večplasten način pripovedovanja zaobjema. Pa dober tek!
VigeVageKnjige, 2021, prevod Katja ŠaponjićZmorete odkriti storilca ali storilko zločina v pičlih treh sekundah? S tem vprašanjem Marc-Antoine Mathieu bralca izzove, naj se potopi v kriminalno zgodbo, ki kljub svoji kratkosti (odvije se namreč na dvainsedemdesetih straneh in natančno treh znotrajzgodbenih sekundah) zahteva ostro oko in željo po razkrivanju skrivnosti. Slednje se skrivajo v senčenju, spremembah perspektiv in v nadrobnostih, ki morda so, morda niso ključ za razrešitev uganke. Z upočasnitvijo dogajanja in nadrobnostjo risbe nas »kriminalka z zumiranimi podobami« kar kliče k raziskovanju, večkratnemu branju in poigravanju z načinom, kako gledamo na posamezno sličico ali celotno stran knjige.
VigeVageKnjige, 2021Žabci so knjižni prvenec ilustratorice Dore Kaštrun, sestavljen iz serije kratkih komičnih stripov, ki so začeli nastajati leta 2019. Risba je ploskovita in preprosta, bralca pa očara s kontrastiranjem pastelno rožnate barve ozadja in zelene barve. Protagonista sta srčkani antropomorfizirani dvoživki, ki se v svoji različnosti hkrati dopolnjujeta, hkrati pa ustvarjata igrive komične situacije. Komičnost se ustvarja tako situacijsko kot z izmuzljivostjo pomena, parafraziranjem znanih rekov in izrekov ter s simpatičnimi besednimi igrami. Osrčje dogajanja tiči prav v dialogih – žabca namreč med skupnimi aktivnostmi, kot so gledanje televizije, dopustovanje in nabiranje gob, modrujeta o vsakdanu, podnebnih spremembah, veri, umetnosti, aktualnih družbenih problemih in fenomenih ter o smislu sploh. Zaradi mnoštva iskrivih in duhovitih prigod se strip (pre)bere hitro, s svojo prikunostjo pa k branju vabi tako starejšo kot mlajšo populacijo. In če vas bo žabja dvojica očarala, se lahko veselite novih prigod, saj je letos pri isti založbi izšel drugi del!
Stripburger, 2021V Ostrih ritmih ne gre zgolj za likovno opremljanje ali dekoracijo pesniškega materiala, temveč za vrhunsko simbiozo verzov in podob, pesnškega in likovnega izraz. Andrej Štular je izbor Kosovelovih ekspresionističnih pesmi, impresij in dnevniških zapisov umetniško reinterpretiral ter tako ustvaril enovito vizualno krajino znotraj umetniške knjige. Z različnimi tehnikami in slogi prisluhne pesniku, njegovim razpoloženjem in sporočilosti, ki se zaradi premišljensoti izbora homogeno steka na raven celotne knjige, ki tudi sama začne bivati kot samostojna pesem. Štularjevo iskanje meje med jezikom in podobo prinaša svojevrsten jezik, ki hkrati vabi k ponovnemu branju in interpretaciji Kosovelove poezije in se hkrati z vizualno izkazanim razumevanjem in oplemenitenjem pokloni pesnikovi veličini.
Mladinska knjiga, 2022Pri Mladinski knjigi je lani izšla presunljiva reinterpretacija Nekropole Borisa Pahorja, ki s prenosom medija na nov način priklicuje grozote koncentracijskih taborišč, povojnih grozot in usodo preživelih. Jurij Devetak, tržaški ilustrator, ki je z minimalistično črno-belo risbo in premišljenim izborom odklomkov iz Pahorjevega romana uspel ujeti temačno, skoraj (post)apokaliptično atmosfero druge svetovne vojne; z vmesnimi praznimi prostori pa tišino, v katero so preživele zavili krivda, obup in nemoč. Mladi ilustrator je iz Nekropole izluščil čustven naboj ter njeno težo uspel prenesti v unikaten in pretresljiv vizualni jezik, s katerim je dokazal moč in diapazon – tako Pahorjevega leposlovja kot lastne ilustracije in stripovskega medija.
Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, 2008Perzepolis je zgodba o odraščanju v Iranu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je padel režim šaha Reze Pahlavija. Mlada protagonistka Marjana, ki izhaja iz komunistične družine, je priča iranski islamski revoluciji, ki je vrh dosegla leta 1979, s tem pa tudi pomembnim družbeno-političnim spremembam, ki so vplivale tako na njeno zasebno kot na javno življenje. S čedalje večjo represijo raste tudi Marjanin uporniški duh, saj ne more razumeti, zakaj mora nositi ruto, se izobraževati ločeno od dečkov in zakaj ne sme več poslušati skupine Iron Maiden. Sprva gre zgolj za upor znotraj mikrokozmosa, a to kaj hitro pritegne tudi sumničavost makrokozmosa, vodstvo Teherana. Politični sistem obravnava z otroško naivnostjo – kritika se v glavnem vrši v dialogu z drugimi osebami, zlasti družinskimi člani, z zbadanjem in postavljanjem pravih vprašanj ob pravih trenutkih. Norčuje se iz absurdnih zahtev in posegov novega režima, zlasti pretresljiva pa je upodobitev mučenj, pred katerimi si Satrapijina stripovska pripoved ne zatiska oči. Marjana Satrapi je v svojem izjemnem avtobiografskem delu združila kritiko takratne iranske družbe, odnos med Zahodom in Vzhodom ter intimno zgodbo slehernice, s čimer poudarja, da identiteta in ideologija države ne predstavljata nujno tudi identitete njenih prebivalk in prebivalcev.
Dark Horse Manga, 1989–2021Berserk je klasika japonske mange, v kateri se potopimo v temačni svet, kjer, če citiram kar pesem Izpoved Boža Voduška, »ni ne Boga ne milosti«. V brutalni zgodbi o moči in nemoči posameznika, ki kljubuje toku usode in presežnim (meta)fizičnim silam, spremljamo samotnega bojevnika Gutsa, ki sprva daje vtis nepremagljivosti in čustvene nedostopnosti. Njegova samotarska narava pa se počasi začne krhati, ko se pridruži skupini plačancev, ki jo vodi karizmatični in skrivnostni Griffith. Neprijetne in brutalno krvave prizore nasilja, pobojev, posilstev, ki predstavljajo vsakdan tega srednjeveško-fantazijskega sveta, še dodatno poudari izredno natančna risba, ki vzbuja strah, čudenje in občudovanje hkrati. Nadrobnost ozadja in likov prispeva k prepričljivosti sveta, ki se nam kljub grozljivim fantastičnim likom in pošastim zazdi resničen. Toda namesto izjemnih prizorov velikih bojev in spopadov z magičnimi in mitološkimi bitji, kakor bi za tovrstno pustolovsko-akcijsko fantazijsko zgodbo pričakovali, bralca pretresejo tihi trenutki, neme risbe, ko se čas in z njim neprenehna akcija ustavi. Vsi liki so poglobljeni, njihove preteklosti se razkrivajo počasi ter tako osmišljajo njihove sedanje večplastne in kompleksne odnose, ki kažejo, da so ne glede na svojo fizično moč zgolj ranljivi, osamljeni in presrašeni ljudje. V svojem bistvu je Berserk zgodba o preseganju travme, morali, svobodni volji, usodi, iskanju skupnosti in smisla na življenjski poti, polni trpljenja, izdajstva, kljubovanja in izgube. Manga bo, žal, zaradi prezgodnje smrti avtorja in ilustratorja, Kentara Miure, (najvrjetneje) ostala nedokončana, a se je kljub temu zapisala v zgodovino kot eno najbolj mojstrskih del japonskega stripa.
VigeVageKnjige, 2021, prevod Boštjan Gorenc – PižamaNekoč je bila hiša. Še pred zidaki pa je temu koščku zemlje vladalo močvirje, dinozavri, starodavne plemenske skupnosti – in še marsikdo in marsikaj. Stalnica knjige je, kot namiguje že naslov, tukaj, zdaj pa je razgiban med letoma med 3.000.500.000 p. n. št. in 2313 n. št. Kolažiranje različnih časovnih obdobij, ki se spajajo v enem prostoru, večinsko dnevni sobi, ustvarja komične in tragične zgodbene pramene, ki s sopostavljanjem nekaterih likov ustvarjajo tapiserijo pradavne družinske sage. Tukaj Richarda McGuireja je nekonvencionalno in prelomno delo, ki zahteva bralčevo popolno pozornost in odprtost za radikalno spremenjen način pripovedi, hkrati pa se s svojo malobesednostjo in vizualno samosvojostjo odpira mnogopomenskosti.
Stripburger, 2022Lansko leto je stripovska revija Stripburger praznovala trideseti rojstni dan, ki so ga počastili s posebno jubilejno izdajo Dirty Thirty: Trideset let na sceni. Obsežna mednarodna antologija na več kot tristo straneh prinaša izbor kratkih stripov, ki so bili objavljeni v preteklih številkah revije, ter vsebinsko in slogovno raznolika dela sedemdesetih novih avtorjev in avtoric iz Slovenije in tujine. Izdaja je monumentalna tako vsebinsko kot oblikovno. Bralca namreč poleg zajetnega nabora čtiva privabi še markantna in skrbno oblikovana zunanja podoba – veliki rdeči platnici A4 formata, opremljeni z ilustracijami Mateja Stupice, odprt hrbet, črna obreza strani in večbarvne vmesne priloge, ki predstavijo zgodovino revije in njeno poslanstvo. Dirty Thirty tako celovito predstavi preteklost in sodobnost Stripburgerja ter uteleša njegov cilj: spodbujati, odkrivati in gojiti neodvisne, unikatne, pestre in raznotere stripovske glasove, ki že trideset let navdušujejo navdušujejo stripovske sladokusce. Ali kakor so zapisali v uredništvu: »Izdaja, s katero se boste dodobra nasitili tudi tisti najbolj lačni stripov. Njami!«
Cankarjeva založba, 2011, prevod Izar LunačekKako najbolje ubesediti teorijo in kratko zgodovino stripa? V stripu, seveda! Scott McCloud v svojem delu, ki je v izvirniku izšlo leta 1993, definira strip in razmišlja o njegovih določujočih formalnih prvinah. Pri lastni definiciji izvira iz Willa Eisnerja, ki trdi, da je strip »umetnost sekvence ali zaporedja«, hkrati pa poudarja pomembnost in temeljnost vmesnega prostora med besedo in risbo, kjer se odpira polje za vživljanje bralca, ki z lastno predstavo dopolnjuje tok pripovedi. Forma stripa knjigi omogoča nazoren prikaz različnih stilov, razlik med vzhodnjaškimi in zahodnjaškimi stripi, vrst kadrov, načinov vizualiziranja zvokov in gibanja. Zanimivo branje za tiste, ki se s stripom šele spoznavajo!