Slovenski center PEN, del mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev, letos obeležuje 100-letnico delovanja. Gre za pomembno literarno združenje, ki povezuje literarne ustvarjalce vseh generacij in jih hkrati vključuje v mednarodni prostor, s tem pa prispeva h kulturni izmenjavi in srečevanju, skupnemu boju proti kršenju človekovih pravic po vsem svetu, opozarja na zatiranje svobode govora in pomaga literatom ter literatinjam v stiski. Ob okrogli obletnici smo se pogovarjali s predsednico Slovenskega centra PEN, Tanjo Tuma, in predsednico Mladega PEN-a, Selmo Skenderović.
»Književnost ne pozna meja, zato naj kljub političnim ali meddržavnim razprtijam ostane skupna vrednota narodov,« se glasi glavno vodilo Mednarodnega centra PEN, ki združuje 40.000 literatov po vsem svetu. Vloga literature oziroma umetnosti je torej v prvi vrsti povezovalna, hkrati pa so pisci in piske tudi glasniki prepotrebne kritične misli, kar dokazujejo že skozi vso zgodovino. »Po svetu ponovno vznikajo avtoritarni režimi in naloga združenja PEN je, da človeštvo opozarja na nevarnosti, ki jih prinašajo,« pojasni predsednica Slovenskega centra PEN, pisateljica Tanja Tuma. »Zanimivo je, da se potencialni diktatorji najbolj bojijo ravno kritičnih peres, skoraj bolj kot vojaških nasprotnikov,« še dodaja.
Slovenski center PEN ima bogato zgodovino. Nastal je pred natanko 100 leti, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič. Prvi mejnik v zgodbi Slovenskega PEN-a je bil nedvomno mednarodni kongres v Dubrovniku leta 1933, ko je bilo združenje eno od centrov, ki so obsodili nacizem in v bran vzeli judovske pisatelje. Drugi mejnik je bila ponovna obuditev po vojni leta 1962 in priprava mednarodnega kongresa na Bledu leta 1965, ko so se prvič po vojni lahko srečali pisatelji in pisateljice vzhoda in zahoda. Mednarodna srečanja pisateljev na Bledu neprekinjeno potekajo do danes. Mejnik je bila tudi ustanovitev mednarodnega Odbora za mir leta 1984, odbora, ki je na svojih letnih srečanjih posredoval med Izraelci in Palestinci, med Turki in Kurdi, predvsem pa pod vodstvom Borisa A. Novaka zagnal humanitarno akcijo za pomoč pisateljem med jugoslovanskimi vojnami, še posebej v obleganem Sarajevu. V letih zbiranja sredstev so zbrali več kot 200.000 tedanjih nemških mark in pomagali več kot 400 ljudem.
Slovenski center PEN ima bogato zgodovino. Nastal je pred natanko 100 leti.
Danes ima Slovenski PEN 175 članov in članic, poleg tega pa še deset častnih članov in članic. »V mednarodne tokove smo vpeti prek delovanja petih stalnih odborov. V vsakem odboru imamo slovenskega predstavnika, ki se udeležuje mednarodnih sestankov. V Slovenskem PEN-u smo skrbnik odbora za mir, v okviru katerega letno potekajo mednarodna srečanja na Bledu,« pove predsednica Tanja Tuma.
Leta 2013 je bil ustanovljen tudi ženski odbor Mira, ki vsako leto razpisuje nagrado za pisateljico, ki posebej izstopa s svojim delom, leta 2023 pa Mladi PEN. Slednjemu že od samega začetka predseduje 25-letna literatinja Selma Skenderović. »Pobuda za nastanek Mladega PEN-a je izšla iz potrebe po prostoru, kjer bi mladi avtorji in avtorice lahko medsebojno sodelovali, se povezovali in aktivno soustvarjali literarno ter družbeno dogajanje. Nastali smo z željo, da bi se glas mlajše generacije močneje slišal tako znotraj literarnega polja kot tudi v širši javnosti. Od začetka je šlo za idejo skupnosti, ne le ustvarjalne, ampak tudi solidarne in družbeno angažirane,« pojasni Skenderović in doda: »Literarni prostor je pogosto precej individualiziran, zato je dragoceno, da obstajajo skupnosti, kjer lahko avtorji in avtorice razvijamo svoje delo, obenem pa razmišljamo tudi o širši vlogi literature v družbi. Ustvarjati skušamo namreč pogoje za pogovor, ne samo o literaturi, ampak tudi o svetu, v katerem literatura nastaja.« Trenutno imajo okoli 20 aktivnih članov in članic. Redno pripravljajo cikel Svežinke, kjer predstavljajo prvence in nove knjižne izdaje mladih avtorjev in avtoric. Sodelujejo tudi pri programu Svobodna Palestina, ki ga organizira Vodnikova domačija, povezujejo se s ŠKUC-em in drugimi organizacijami po Sloveniji. Letos je v okviru Mladega PEN-a izšla tudi antologija mladih slovenskih pesnikov in pesnic v angleščini Bloody Chess, ki prinaša izbor pesmi na temo vojne.
Leta 2013 je bil ustanovljen tudi ženski odbor Mira
Ob letošnjem visokem jubileju v Slovenskem centru PEN pripravljajo številne projekte. Aprila so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Sto let pisanja za mir, ki je na ogled do konca leta. V sklopu 58. blejskega srečanja, ki je potekalo maja, so izdali dve publikaciji; poleg zgoraj omenjene antologije Bloody Chess še pesmi S prstom narišem vrata na steno avtorja Guia Minhaia, švedskega založnika kitajskih korenin, ki ga je kitajska tajna služba ugrabila in zaprla. Trenutno pa je v pripravi tudi dokumentarni film na Televiziji Slovenija.
Sklenemo lahko, da PEN ni in nikoli ni bil zgolj literarno združenje, ampak organizacija, ki zagovarja svobodo govora, človekove pravice in dostojanstvo posameznika. Prav literarna umetnost se zdi ena ključnih platform za širjenje empatije in za premislek o današnjem stanju sveta. »V času vojn, genocidov in vse večje normalizacije nasilja je pomembno, da avtorji in avtorice ne molčimo,« pove Selma Skenderović. Tanja Tuma pa dodaja: »Knjižna dela in njihovi ustvarjalci so spreminjali zakone, družbene poglede, ljudi. Književnost govori z jezikom srca, ki je univerzalen in nanj večina človeštva sliši, tako da tudi tiste zoprne sociopate, ki netijo vojne, prej ali slej utiša. In vsi si želimo živeti srečno in v miru, kajne?«