Mi trije ne bomo rešili sveta, a kdo ga bo?!?
Teoretik zarote je lahko vsak. Kdo ni v življenju niti enkrat podvomil o »pravem« morilcu ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja ali pa se spraševal o vpletenosti ameriške vlade v teoristični napad na dvojčka in Pentagon?
Mi trije smo Maja in Klara ter filozof Tomaž Grušovnik in v podkastu skupaj ugriznemo v vprašanja, ki jih odpirajo teorije zarote, ter jim poskušamo poiskati odgovore. Pri tem ugotavljamo, da informativne brošure ali vneta pojasnila znanstvenikov kljub obilici argumentov bistveno ne zaležejo in le stežka prepričajo prepričane.
Kaj pa jih prepriča? Kaj lahko omaje njihovo vero? Nekaj upov sva položili v Tomaža, saj je avtor knjižice Midva ne bova rešila sveta: eseji o teorijah zarot, a kot je pripomnil, hitrih receptov ni. Najboljši ključ do uspeha je vzgoja spoznavnega značaja od malih nog.
»To pomeni, da na daljši rok, torej že v vrtčevskem in osnovnošolskem izobraževanju, vzgajamo znanstveno misel, kar pa ne pomeni, da otroke učimo nadrobnosti iz biologije, saj se v njih izgubijo. Ravno nasprotno. Moramo jih učiti metode, se pravi: kako odkrivati svet, kako biti objektiven, kako ne zapasti v zmoto, kako se reflektirati, kako postaviti pod vprašaj svoje lastno mišljenje. Tega jih moramo učiti, ne pa kopice podatkov,« opozarja Tomaž Grušovnik.
V podkastu pove tudi, kako naporno je bilo iskanje virov za teorijo o ploščati Zemlji, kaj imata skupnega s teorijami zarote hipohondrija in ljubosumje, na popotovanju med teorijami zarot srečamo tudi Don Kihota in ugotavljamo presenetljive podobnosti v odnosu do sveta, kakršnega goji ta slavni, čeprav zamišljeni vitez, in naši sodobniki, ki prisegajo, da je naš čas prepreden s številnimi konspiracijami.
Tomaž Grušovnik je, če se spustimo še bolj v filozofsko polje, ki ga obdeluje, med drugim dejaven na področju filozofije pragmatizma, zanima pa ga tudi, kakšni sta vloga in položaj filozofije v družbi ter kako se v navezavi z etiko izogibamo vednosti in izmikamo odgovornosti.
Je avtor več del, Odtenki zelene, Etika živali, Moralke in Karantenozofije: razmišljanja o pandemiji, kjer se je teorij zarot, pereče teme našega, a tudi že davnega časa, že dotaknil, zdaj pa jih je v knjigi Midva ne bova rešila sveta: eseji o teorijah zarot, ki je lansko leto izšla pri Mladinski knjigi, še izdatneje razširil. A obvladljivo. Svoje misli je strnil na 96 straneh.
