Skoraj dokončan rokopis takrat še zapornika Felixa Plohla je urednik Urban Vovk v roke dobil lani. In tako kot vsak, je bil tudi ta zgodba zase. A, kot je povedal v podkastu, je bil le pri redkokateri zgodbi tako soudeležen, kot je bil pri nastajanju biografskega romana Vsi moji grehi.
Kako se ga je lotil? Počasi. Material je bilo treba organizirati v smiselno celoto, avtor pa je moral napisati še dve besedili, ki sta vse povezali v, kot pravi Urban Vovk, roman v zgodbah.
V njem Plohl bralca pelje po poti nekaterih svojih grehov. Le nekaterih zato, ker v njem, denimo, ne opisuje neposredno tistega, zaradi katerega je prestajal zaporno kazen, med katero je nastal omenjeni roman. A kljub temu z njim prehodimo dolgo pot: od Bihaća, kjer je bil rojen, do Kanade, od koder so ga deportirali, pa do Mehike in Amerike, kjer je ne nazadnje živel več let in tudi veliko doživel.
Kot urednik je moral Vovk na Plohlove izkušnje gledati skozi njegove oči, hkrati pa ohranjati uredniško distanco in se postaviti tudi v kožo bralca. Kot pravi, je v knjigi več situacij, ki bi se bralcu lahko zdele problematične, od vojne, kriminala in nasilja, do tega, da pripovedovalec teh dejanj niti odkrito ne obžaluje. Zato je tudi tokrat premišljeval o prizadevanju, da bi svet postal boljši, kot je ta, ki ga knjiga predstavlja, vendar, tako Vovk, »menim, da ni naloga literature, da svet izboljšuje.«
Pomembno se mu zdi vztrajati, da tovrstne izkušnje pridejo do glasu, da so literarno ubesedene in tudi slišane med bralci. Ko se potopiš v njih, stopiš tudi v prostore, kjer vidiš avtorjeve pomisleke, raznolike argumente za in proti, iskanje razlogov, zakaj se na katero pot podati …
Plohlova knjiga tako ponuja dragoceno spoznanje, kako je v dobrem in v slabem biti del kriminalnega podzemlja oziroma živeti ulico, geto, zapore in živeti nasilje. V grehu. In to brez olepševanja.
Podkastu lahko prisluhnete tu:
Urban Vovk je esejist, literarni kritik, avtor kratke proze, mentor. Za knjigo V teku časa je prejel Stritarjevo nagrado, nominiran je bil tudi za Rožančevo. Več let je bil urednik pri LUD Literatura, zdaj je pri Beletrini.