L. N. Tolstoj: Ana Karenina (Mladinska knjiga, 1964, prevod Gitica Jakopin)
»Doma smo imeli knjižnico, tam pa smo imeli prav to, staro izdajo Ane Karenine. Postavljena je bila na začetek police in bila čisto na vrhu. Poleg nje je bila knjiga, prav tako v dveh delih, Peter Veliki. Moja mama se imenuje Ana, moj oče, ki je umrl zelo mlad, pa je bil Peter. In tako sem gledala ti dve knjigi, stisnjeni na začetku,« je v podkastu Območje lagodja povedala naša tokratna sogovornica, dramaturginja, novinarka Sobotne priloge Dela, nekoč tudi njena urednica, Irena Štaudohar.
Ana Karenina in Peter Veliki sicer nista deli istega avtorja, čeprav se oba pisatelja pišeta Tolstoj in imata patronim Nikolajevič. Aleksander, avtor Petra Velikega, in Lev sta le oddaljena sorodnika, vendar so oba zanimale velike teme ruske zgodovine.
Lev Tolstoj, potomec stare ruske plemiške družine, velja za enega najpomembnejših pisateljev v svetovni književnosti. Razvil je lasten filozofski sistem, utemeljen v krščanski etiki, pacifizmu in preprostem življenju. Ustanavljal je šole za kmete, zagovarjal socialno pravičnost, odpravo revščine in zatiranja ter veliko, res veliko pisal. Kroni njegovega ustvarjanja predstavljata dva obsežna romana: Vojna in mir ter Ana Karenina, ki je izhajala med letoma 1851 in 1857.
Z Ireno Štaudohar smo v podkastu listali po tem, več kot 1000 strani dolgem romanu, ki ga je prevedla Gitica Jakopin.
Tolstoj se je pri pisanju naslanjal tudi na resnične dogodke. »Tako je v njegovi vasi oziroma v sosedstvu živel gospod, ki je imel zelo lepo ženo, nato pa se je zapletel v razmerje z ljubico. Žena je zato spakirala svoje stvari, kar nekaj časa blodila po vasi, nato pa je padla pod vlak. Mislim, da je šel Tolstoj celo na obdukcijo,« je pojasnila. Ta zgodba ga je navdihnila za pisanje Ane Karenine.
Ana je ruska aristokratinja, je mati malemu Serjoži in žena Karenina, vladnega uradnika, a v zakonu ni srečna. Ko spozna grofa Vronskega, se vanj tako silovito zaljubi, da zapusti moža in sina. Ker je sledila svoji strasti in v očeh družbe nedovoljeni ljubezenski zvezi, je bila kaznovana: potisnjena je bila na obrobje in izobčena. Ana, vse bolj obupana in polna dvomov, je videla le še en izhod, izhod, ki je za njo zaprl vsa vrata. Vrže se pod vlak.
Kar še danes preseneča, in to ugotavlja tudi naša sogovornica, je, kako precizen in poglobljen vpogled v globine ženske notranjosti je imel Tolstoj.
Tolstoju sicer očitajo mizoginijo, nenazadnje je »s svojo ženo, ki mu je rodila 13 otrok, in to celo na isti zeleni zofi, ravnal zelo grdo«. Kljub temu pa se zdi sogovornici popolnoma neverjetno, kako je bogat grof vendarle tako dobro poznal notranji svet žensk. »Kako opisuje zaljubljenost ženske, njeno tremo, preden gre na ples, njene dileme, soočanje z materinstvom, izbiro med otrokom in ljubeznijo, njen zlom … Ne vem, kako je to možno. Kot da je nekdo drug dejansko govoril skozi tega bradatega Tolstoja.«
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in obrnilo na glavo svet, kakršnega so poznali? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.