Irvin D. Yalom: Problem Spinoze
»Roman se ukvarja z liki iz preteklosti, ampak vprašanja, ki jih odpira, so večna. Nekateri tako še vedno mislijo, da so več vredni od drugih, in ne vem, ali bo kdaj drugače.«
Tako je lutkar, igralec in glasbenik Joseph Nzobandora – Jose poudaril, zakaj je knjiga Problem Spinoze (2012), ki jo podrobneje predstavljamo v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, med drugim relevantna zdaj in zakaj utegne biti tako še dolgo.
Problem Spinoze je zgodovinski roman, v katerem njegov avtor, vpliven ameriški psihiater, psihoterapevt in pisatelj Irvin D. Yalom, preplete življenji nizozemskega filozofa judovskega rodu iz 17. stoletja Barucha Spinoze ter nacističnega ideologa 20. stoletja in antisemita Alfreda Rosenberga.
V romanu bralci sledimo filozofskemu potovanju Spinoze ter miselnim in eksistencialnim izzivom, ki jih bodisi premaguje bodisi se iz načelnih razlogov odloči, da jih sploh ne bo, čeprav zato tvega in naposled tudi doživi izključitev iz judovske skupnosti.
Medtem pa spremljamo še mladega Alfreda Rosenberga, ki se mora 300 let pozneje zaradi antisemitskega govora zglasiti pri ravnatelju na zagovoru. V poglobljeni in ostri debati se izkaže, da Rosenberg obožuje nemškega velikana Johanna Wolfganga von Goetheja. Kaj kmalu pa izve, da je bil Goethe občudovalec in bralec Spinoze. Rosenberg si mora naposled zapomniti dolge odstavke iz Goethejevih spominov, v katerih pripoveduje o tem, kako ga je iz popolnega obupa dvignila prav Spinozova Etika, kar ga izjemno začudi.
Naloga ga sicer ne spreobrne, kot je pokazala krvava druga svetovna vojna, a duh Spinoze se vendarle za dolgo naseli v Rosenberga. Začne ga namreč glodati problem Spinoze, s tem pa vprašanje, kako je možno, da je večni genij, kakršen je bil Goethe, občudoval delo Juda. Da bi to dognal, se tudi sam poda na raziskovanje njegove misli.
Tako se tudi bralec skupaj z njima spusti na presečišče filozofije, psihoterapije in zgodovine, pri tem pa raziskuje kompleksna človeška čustva in teme o vplivu in stiski, o izvoru dobrega in zlega ter o svobodi in tiraniji terorja.
Joseju je posebej dalo misliti tudi vprašanje o identiteti in pripadnosti: »Saj sam sodim sem, v očeh nekaterih pa sploh ne. /…/ Spinoza pravi, da bi moral vsak človek odvreči svojo identiteto in navezanost nanjo. Se pravi, če se ne bi družili na identitetni osnovi, kakršna je narodnostna, tedaj ne bi moglo biti razlik in bi lahko šele takrat dosegli bratstvo.«
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in svet, kakršnega so poznali, obrnil na glavo? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.