Benjamin Labatut: Slepa luč (Mladinska knjiga 2024, prevedla Vesna Velkovrh Bukilica)
»To je knjiga, kakršno bi si sam želel napisati,« pravi o Slepi luči Miha Kovač, raziskovalec bralnih navad, publicist, urednik in profesor, ki soustvarja tudi prihajajoči Slovenski knjižni sejem. Težko si zamislimo boljše priporočilo za branje.
Čilski pisatelj Benjamin Labatut, rojen leta 1980 na Nizozemskem, se je v mednarodni literarni prostor prebil prav s Slepo lučjo, ki se je v angleškem prevodu uvrstila v ožji izbor za mednarodno nagrado Booker.
Knjigo je težko stlačiti v en sam predal, saj združuje roman, esej, zgodovino znanosti in biografijo. Nekateri so jo označili za neleposlovno leposlovje, Miha pa v tej navidez paradoksni oznaki vidi popolno ujemanje z vsebino. Tako kot je v kvantni fiziki delec hkrati val, je tudi Slepa luč hkrati zgodba in pripoved o razvoju znanstvene misli.
Labatut nas popelje med fizike, kemike in matematike, od Heisenberga, Schrödingerja in Bohra do Schwarzschilda in Grothendiecka. Bolj kot znanstvene formule ga zanimajo ljudje za njimi, pa njihove vizije, želje, obsedenosti in zlomi.
Miho je takoj posrkala zgodba Fritza Habra, kemika in Nobelovega nagrajenca, ki je razvli postopek za proizvodnjo umetnih gnojil in s tem pomembno prispeval k temu, da danes na Zemlji živi toliko ljudi. Isti znanstveni preboj pa je postal tudi osnova za razvoj ciklona B, plina, s katerim so v nacističnih koncentracijskih taboriščih pomorili milijone Judov.
Haber je bil genij, a za ljudi okoli sebe pogosto slep. Ni razumel žene, ki si je zaradi njegovega dela vzela življenje, in ni videl črnih oblakov, ki so se nad njim kot človekom judovskih korenin zbirali v Nemčiji. »Ljudje smo v nekih stvareh lahko izjemno pametni, v drugih pa popolni butci,« pravi Miha.
Labatutovi znanstveniki do svojih spoznanj niso prišli le s pomočjo enačb, temveč tudi skozi travme, bolečine in bolezni. Na neki točki pa jim je začelo zmanjkovati besed. Za to, da je val hkrati delec, jezika preprosto nimamo, in ko fizik ostane brez besed za opis sveta oziroma ko nima več česa povedati, po Mihovem mnenju že stopi na področje humanistike. In danes tudi umetna inteligenca, v kateri sicer vidi uporabno orodje, takega mišljenja po njegovem ni sposobna. Nanj jo spominja prav Haberjeva zgodba, ki nam je lahko v poduk, saj lahko prinese veliko dobrega, a tudi veliko škode. Zato verjame, da bi se morali ljudje vsaj v zgodnjih letih izobraževanje naučiti misliti brez pomoči umetne inteligence, sicer ne bodo razvili lastnega in kritičnega mišljenja.
In kako ob tem ohraniti sposobnost osredotočenega mišljenja in ne ostati brez besed že pri prvi zapleteni stvari? Mihov odgovor je preprost: »Če hočemo preživeti v digitalni civilizaciji, moramo brati knjige.«
To je optimističen odgovor. A vprašanje ostaja, kako optimistična je pravzaprav Slepa luč? V zadnjem poglavju pripovedovalec sreča nočnega vrtnarja, nekdanjega matematika, ki je svoje področje opustil, ko se je poglobil v Grothendieckovo delo. Zbal se je namreč, da matematika svet spreminja tako korenito, da kmalu ne bomo več razumeli, kaj pomeni biti človek.
Knjiga se konča s podobo limonovca, ki obrodi največ limon in najlepše zacveti tik preden umre. Miha v tem vidi kanček pesimizma.
A ko razmišlja o naslovu knjige, je njegov odgovor drugačen. Angleški naslov When We Cease to Understand the World(Ko nehamo razumeti svet) se mu ne zdi pesimističen, temveč paradoksalen. Ko se nam namreč neka predstava o svetu razblini, to ne pomeni, da smo ga prej razumeli, temveč da smo živeli v iluziji razumevanja.
Labatut tako ne ponuja dokončnih odgovorov. Odpira pa vprašanja, za katera morda še vedno nimamo pravih besed.
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in obrnilo na glavo svet, kakršnega so poznali? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.