AirBeletrina - Deklice v lahkih bombažnih oblekah
Panorama 23. 3. 2017

Deklice v lahkih bombažnih oblekah

Brigitte Bardot v Rimu 1969

V nedeljo, ko je vse prazno v žarki svetlobi,
besede postajajo težje od nakovala!

Tega ni lahko izreči na glas: toda te vsiljive
deklice v lahkih bombažnih oblekah, ki
se spomladi sprehajajo po Knez Mihailovi,
me, če že vprašate, spravljajo v obup.

Odkar se je svet zazibal, deklice v lahkih
bombažnih oblekah živijo v gibanju
in vzbujajo utvaro o prihodnosti po prihodnosti;
v teh slabih časih dostojno ohranjajo
neko zaobljubo: deklice v lahkih bombažnih
oblekah imajo zares svoja telesa.

O deklicah v lahkih bombažnih oblekah
seveda gotovo ne modrujejo znanstveniške glave,
temveč jih kličem jaz, pes, z verigo priklenjen
na rečnem obrežju, v prijetnem dolgočasju, kjer
nič več ne razvnema krvi.

Deklice v lahkih bombažnih oblekah,
ki ne dovoljujejo, da se jim približamo,
in mi, nepribližani, smo vsak svoja država
z različno zastavo in himno. 

Celo ko kakor nežne veje poganjajo
popke, so one veter, ki hiti naprej
in pušča za sabo praznino, da nam
vrne objem.

 

 

Dragan Jovanović Danilov (1960) spada med najbolj znane sodobne srbske pesnike. Izdal je pesniške zbirke Evharistija (Euharistija, 1990), Uganke noči (Enigme noći,1991), Pentagram srca (1992), Hiša Bachove glasbe (Kuća Bahove muzike, 1993), Živi pergament (1994), Evropa pod snegom (1995), Pankr(e)ator (Pantokr(e)ator, 1997), Južni alkoholi (Alkoholi sa juga, 1999), Koncert za nikogar (Koncert za nikog, 2001), Homer predmestja (Homer predgrađa, 2003), Gnezdo nad prepadom (Gnezdo nad ponorom, 2005), Peščeni spomini (Memoari peska,  2008), Moji natančni prividi (Moja tačna priviđenja, 2010), Ko nedolžne duše odhajajo (Kad nevine duše odlaze, 2011), Vino z vulkana (Vino sa vulkana, 2012 – avtorski izbor), Simetrija vrtinca (Simetrija vrtloga, 2014) in Govoriti s slapovi (Govoriti s vodopadima, 2016). Kot pisatelj se je predstavil z romani Almanah peščenih sipin (Almanah peščanih dina, 1996), Ikonostas na koncu sveta (Ikonostas na kraju sveta, 1998), Oče ledenih gora (Otac ledenih brda, 2009) in Valovi beograjskega morja (Talasi beogradskog mora, 2014) ter z avtopoetičnimi eseji v zbirki Srce oceana (Srce okeana, 1999). Je reden gost domačih in mednarodnih pesniških festivalov ter dobitnik tako rekoč vseh srbskih in dveh mednarodnih literarnih nagrad, njegove pesniške zbirke so prevedene v številne evropske jezike.
Dragan Jovanović Danilov pesni na sledi izročila najvišje evropske poezije, kakršno so nam zapustili Novalis, Kavafis ali Celan. Že njegova prva pesniška zbirka, Evharistija, je vzbudila pozornost s posebno simbolno govorico. Čeprav Danilov upesnjuje izkušnjo sodobnega človeka, mnogi kritiki tudi v njegovih poznejših zbirkah prepoznavajo »staromodno« estetsko dovršenost in nekakšen romantični pridih. Svoje početje sam opisuje takole: »Biti pesnik pomeni biti nepodkupljiv, pobožen in zaljubljen v jezik. Kajti poezija je sveti balast v jeziku. […] Čeprav sem se povsem posvetil branju in pisanju, kakor se reče, od jutra do mraka, priznam, da o tem, kar pišem, vem zelo malo, pravzaprav nič.« Ali nekje drugje: »Moj ideal je, da bralec požira tekst, tako kot ljubimci požirajo besede iz ljubljenih ust.«

Prevedla in spremno besedilo napisala: Mateja Komel Snoj