Knjige širijo obzorja in s svojimi idejami lahko spreminjajo človeška življenje. To pot nam je poslovnež in mecen Janez Škrabec razkril, katere knjige so spremenile in krojile njegovo življenje.
Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba
Čas otroštva naredi največje zaznamke. Še vedno si prikličem v spomin Iva in njegovo bratovščino, njihovo pustolovščino in strast do sodelovanja, ki mi je tako ljuba.
France Prešeren: Poezije
Z njimi ohranjam večen spomin (in tudi hvaležnost) na mojega pokojnega učitelja slovenskega jezika v OŠ Ribnica prof. Janeza Debeljaka, ki mi je ostril in negoval navdušenje nad lepoto jezika in literature.
Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir
Ded v Brežicah, zdravnik po poklicu in humanist po poslanstvu, je imel v svoji imenitni knjižnici vse ruske klasike. K njim sem se oziral kot na posvečene knjige še kot otrok ter kasneje iz njih užil skoraj vse, kar sem želel vedeti o prostrani Rusiji.
Orlando Figes: Natašin ples
Razlaga najbrž ni potrebna.
Mateja Ratej: Človek v času
Posebno mesto v moji knjižnici in mojem sobotnem čtivu imajo kolumne zgodovinarke dr. Mateje Rataj, ki so izhajale v Večeru in katerih izdajo v knjižni obliki sem spodbudil tudi sam.
Theodore Levitt: Marketing Myopia
Strokovno čtivo, ki mi je v rosnih dvajsetih odprlo nova (poslovna) obzorja. Aktualno še danes.
Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset
Že dolgo nisem česa bral tako »na dušek«, kot je literarni prvenec Bronje Žakelj. Povsem upravičeno.
Noah Charney: Slovenologija
Navdušuje me svež in duhovit pogled v lastno zrcalo, ki nam ga kaže Noah Charney.
Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21. stoletje
Celotna trilogija dobro kuštra predstave in projekcije na stvarnost in pospešuje miselne tokove in refleksije.
Christopher Clark: Mesečniki – Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno
Obrabljena fraza, ki vselej drži – zgodovina je najboljša učiteljica. To kaže tudi mojstrovina izpod peresa prof. Clarka.
