AirBeletrina - Dnevi poezije in vina 2014: Poročilo III
Panorama 1. 9. 2014

Dnevi poezije in vina 2014: Poročilo III

 

Pesniki in ekipa (foto: Matej Pušnik)

Ko smo vstali v hladno septembrsko in povrhu ponedeljkovo jutro, nam je bilo končno jasno: Dnevov poezije in vina 2014 je prav zares konec. Že 18. izdaja festivala je bila tudi letos zadnji izdih poletja, 20 uglednih pesniških gostov se je večinoma že odpravilo nazaj proti domu snovat nove verze, festivalski oder na Vrazovem trgu, pred legendarnim Muzikafejem, so podrli že včeraj, ptujske ulice so danes zjutraj zavzeli šolarji, večere pa bodo znova prevzeli duhovi.

Bilanca je jasna: skoraj šestdeset dogodkov; ljudi sicer zaradi vremena morda nekaj manj kot prejšnja leta, a vseeno zadovoljni pesniki, ki so vsak večer v zameno za svoje branje prejeli bučen aplavz; odmevi rahlega mačka, tudi moralnega – recimo našega uredništva, ker vam nismo uspeli pripraviti nobenega obširnejšega poročila -; sveže sklenjena prijateljstva, ki jih bo razdalja postavila na preizkušnjo; kakšna steklenica dobrega vina več v shrambi …

Kdor je bil tam, se je gotovo znašel na kakšni fotografiji, za katere je tudi letos skrbel Matej Pušnik. Ogledate si jih lahko v fotogaleriji na straneh Stihoteke, si jih date razvit in uokvirit za v spomin.

Kdor se ne more spomniti točno določenega verza, ki se je zarezal vanj na katerem od branj, pa ni kupil festivalske knjižice, lahko pesmi še enkrat prebere na spletu.

Kdor pa ne mara brati na zaslonih, si lahko v knjigarnah ali na spletu poišče knjigo katerega od častnih gostov letošnjega festivala: Zeliščarko Svetlane Makarovič, Bezeg v taktu oblakov Elke Erb ali pa Stičišče Tomasa Venclave. Ali antologijo sedmih japonskih pesnikov Novi svet, v katerih so zbrane pesmi pesnikov, ki jih je festival gostil letos in prejšnja leta.

 

Svet se z jesenjo vrača v vsakodnevne tirnice. Malo nam je seveda žal, a se hkrati tudi veselimo, saj se tako z dopusta vrača tudi vaša AirBeletrina.

Ste torej pripravljeni na novo sezono odličnih člankov o knjigah, kulturi in sploh vsem? Mi smo. Skoraj … Malo moramo še okrevati.

 

Okrevanje

 

Naj si predstavljam, da se vračaš domov
iz teme, med telesom in umom,

narediš se vidno,
tako kot drevo pomaha iz sence.

So obednice, ki si jih utišala
z eno samo iskro domislice,

so moški, ki si jih obvladala
zgolj z vonjem, zgolj s svojo držo.

Zdaj pa o tvojem najtežjem triku:
spet živeti, kar se konča s spremembo v zlato.

Septembra (meseca, ki stremi k vsem drugim)
naj zmorem priklicati najboljše v tebi,

da pridobim nekako moč nad nedotakljivostjo
življenja, tako kot ogledala to počno.

 

James Byrne v prevodu Vena Tauferja

 

Na Dnevih poezije in vina pa se vidimo spet drugo leto!