V Ljubljano prihaja hrvaški zgodovinar in avtor knjige Jugoslavija in svet leta 1968. Knjiga opisuje položaj v Jugoslaviji v enem najbolj razburkanih let druge polovice 20. stoletja. V središču njenega zanimanja je študentsko gibanje v nekdanjih jugoslovanskih republikah in pokrajinah, pri čemer podrobno analizira mednacionalne odnose med njimi ter socialne in politične reforme v Jugoslaviji tega časa, njeno posredniško vlogo med Vzhodom in Zahodom (zlasti v razmerju do gibanja neuvrščenih držav in Varšavskega pakta, kot tudi do “praške pomladi” in sovjetske okupacije Češkoslovaške) in odločilno vlogo predsednika Josipa Broza – Tita v teh dogodkih. V okviru gostovanja Beletrina pripravlja dva dogodka:
torek, 19. maja, ob 14.00, sejem Liber.ac, Ljubljana
Pogovor z avtorjem in predstavitev slovenskega prevoda knjige. Pogovor vodi dr. Jure Ramšak iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem.
torek, 19. maja, ob 19.00, Atrij ZRC, Ljubljana
Okrogla miza z naslovom Jugoslavija in svet 1968. Sodelujejo: prof. dr. Hrvoje Klasić, dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino in Ciril Baškovič, politolog in član Slovenskega študentskega gibanja (1968-1972). Pogovor vodi dr. Seta Knop.
Vabljeni k branju knjige in na oba dogodka! Še pred tem pa vam v branje ponujamo kratek odlomek iz knjige.
V pismi Karlu Jaspersu junija 1968 je Hannah Arendt med drugim napisala: ”Zdi se mi, da se bodo otroci v prihodnjem stoletju o letu 1968 nekoč učili tako, kot smo se mi učili o letu 1848.” Medtem ko je bilo leto 1968 za večino prebivalstva leto kot vsako drugo, so mu intelektualci pripisovali veliko večji pomen, deloma zaradi tega, kar se je v tistem trenutku že dogajalo, še bolj pa zaradi pričakovanih posledic. V ustvarjanju občutka posebnosti leta ’68 so ključno vlogo odigrali študentje. Z izražanjem nezadovoljstva nad svetom, v katerem so živeli, so sprožili upor, v katerem so se medsebojno dopolnjevala socialna in politična sporočila in zahteve. Ker so študentski protesti skoraj istočasno potekali tako v najrazvitejših kot v najmanj razvitih deželah, na vseh celinah in v vseh političnih sistemih, je dobil ta upor razsežnosti globalnega pojava. Dejstvo, da aktivnosti niso bile dirigirane iz enega središča in da je nanje pogosto vplivala vrsta posebnih okoliščin, samo potrjuje, da je šlo za novo, nepredvidljivo, toda nezanemarljivo energijo.
