V marčevskih veganskih ‘praktičnih navodilih’, dostopnih tule, sem pisala o tistem, kar ljudem najprej pride na misel ob omembi veganskega načina življenja – rastlinski ‘veganski’ prehrani.
V tokratnem besedilu, ki bo tudi zadnje v vrsti teh, ki so se ukvarjali s pravicami živali in veganstvom, bom na kratko spregovorila še o drugih vsakodnevnih rečeh, na katere je treba biti pri veganskem življenjskem slogu pozoren.
Oblačila in obutev
V času hitre mode, kjer se trendi v skladu s potrebami kapitalistične družbe spreminjajo vsakih nekaj mesecev, kjer (komercialna) oblačila vseh večjih verig šivajo slabo plačane delavke, ki v državah v razvoju v varnostno neprimerno opremljenih šivalnicah (t. i. ‘sweatshops’) delajo tudi po 12–16 ur dnevno, vsak dan, brez dela prostih dni in bombaž za nas nabirajo enako plačani (ali celo neplačani, suženjski) delavci, ne more biti presenečenje, da za naša oblačila trpijo tudi živali. Propaganda proti krznu je sicer naredila svoje in krzno se zdi sprejemljivo le še manjšinskemu deležu populacije, toda usnje, za katerega je prav tako umrla in bila odrta žival, se zdi sprejemljivo, podobno je z volno, za katero se ovce v masovni reji striže tako grobo, da so ureznine, ki se pogosto zagnojijo in vnamejo, stalnica. Za svilo je, po drugi strani, treba sviloprejke žive skuhati. Vse naštete prakse predvidevajo izrabljanje, lastninjenje ter razpolaganje z življenji živali, kar je seveda z veganskega vidika nesprejemljivo. Ampak dandanes to ni in ne bi smela biti ovira. Vegani nosijo umetno usnje, tkanine iz bombaža, lana in nekaterih umetnih materialov; pri tem velja posebej izpostaviti zlasti čevlje, ki jih nekatera tuja podjetja izdelujejo iz avtomobilskih gum, starih plastenk in druge plastike. Oblačila – v kolikor ne želite ali ne zmorete kupovati iz pravične trgovine (naj omenim vsaj slovensko podjetje, ki izdeluje ‘pravična oblačila’, Movinun in angleško podjetje Nomads, ki ima morda nekoliko dostopnejše cene) lahko kupujete tudi v trgovinah ‘iz druge roke’ ali pa ste pri nakupih vsaj varčnejši in ne sledite potrošniški logiki hitre mode, ki narekuje menjavo (obsežne) garderobe vsakih nekaj mesecev. Veganske čevlje najdete zlasti na spletu, npr. tu, tu ali tu, linijo veganskih čevljev pa ima tudi Esprit (posamični model so dostopni tudi v Sloveniji). Pri čevljih je zlasti pomembno vedeti, da se živalski stranski produkti lahko nahajajo tudi v lepilih, četudi je čevelj sicer iz umetnih materialov. A če nimate možnosti naročiti preko interneta ali so vam veganski čevlji nedostopni, je vsekakor bolje, da kupite čevlje iz umetnih materialov, kot pa npr. usnjene.
Morda drži, da je izbire, če želimo kupovati veganska oblačila (zlasti iz pravične trgovine) ter dodatke, manj, toda skozi to prizmo obenem ozaveščamo tudi siceršnjo držo (in delovanje), ki jo imamo kot potrošniki. Dandanes se je tako nujno spraševati, od kod so oblačila (in surovine zanje), ki jih nosimo, v kakšnih pogojih so nastajala in kdo je zanje dal svoje življenje – prepogosto za tovrstno ‘potrošno robo’ trpijo ali celo umirajo ljudje in živali.
Kozmetika in ličila
Komercialna kozmetika in ličila so še vedno pogosto testirana na živalih (v tem primeru gre za testiranja, ki jih podjetja izvajajo izven EU, npr. za kitajski trg), obenem pa številna podjetja v svojih izdelkih uporabljajo živalske stranske proizvode, vse od medu in mleka, pa do zmletih hroščkov (ti se uporabljajo za pridobivanje karmina, ki daje rdečo barvo npr. šminkam in rdečilom za lica), ribjih lusk ter posamičnih sestavin, ki se pridobivajo iz urina, hrustancev, kož, jeter morskega psa, telečjih placent itd. Seznam sestavin živalskega izvora, ki jih lahko najdemo v kremah, maskarah, senčilih, milih, šamponih itd., je objavljen tule. Na srečo je na voljo veliko kozmetike in ličil, ki so povsem veganska, pogosto pa tudi okolju prijaznejša (ekološka in naravna). Med slovenskimi podjetji velja izpostaviti izdelke Afrodite – njihove veganske izdelke najdete na tem seznamu. Veganske izdelke najdete tudi v liniji izdelkov Alverde v DM ter Terra Naturi v Müllerju, široko dostopni pa so tudi izdelki podjetij Sante in Lavera – našteta podjetja svoje veganske izdelke označujejo tudi s certifikatom oz. na izdelku označijo, da je primeren za vegane. Vsa našteta podjetja ponujajo tudi svoja ličila, obenem pa jih lahko kupujete tudi preko spleta. Posebej velik nabor ponujata ti dve strani: https://www.licila.si/ in https://www.ecco-verde.si/, oba ponudnika pa omogočata tudi brskanje zgolj med veganskimi izdelki – druga trgovina ima tudi možnost izbire želenega veganskega certifikata. V kolikor pri kakšnem proizvajalcu niste prepričani, ali ima veganske izdelke, se je smiselno obrniti na podjetja in jih o tem povprašati.
Čistila
Podobno kot v primeru kozmetike tudi pri čistilih velja, da številna podjetja še vedno testirajo svoje izdelke na živalih na trgih, kjer je to dovoljeno, obenem pa uporabljajo širok nabor (gl. zgoraj) živalskih produktov. Obenem je kajpak nujno poudariti, da imajo čistila, ki niso ekološka, tudi škodljive vplive na okolje. Če želite podpirati lokalno proizvodnjo, lahko kupujete čistila Celestin, dostopna v spletni trgovini, podpreti pa velja tudi potezo občine Vrhnika, ki je v trgovini Depo postavila prvi avtomat za čistila, kjer si lahko v trajnostne steklenice natočite prav prej omenjena čistila Celestin. Bolj komercialno so dostopna eko veganska čistila Sonnet (Spar, Mercator) ter Frosch – slednja so tudi cenovno najbolj ugodna.
Biti vegan ne pomeni le prehranjevati se rastlinsko, temveč živeti tako, da se skušamo izogibati povzročanju trpljenja živalim v vseh vsakodnevnih situacijah, pri uporabi vseh vsakodnevnih predmetov in pripomočkov. Za številne tovrstne predmete lahko preverimo, ali so veganski (pobrskamo po spletu, povprašamo na namenskih Facebook skupinah ipd.), ter najdemo primeren produkt, obenem pa s tem nenehno ozaveščamo tudi svoj odnos do okolja in drugih ljudi. Veganstvo je tesno povezano s skrbjo za okolje in ekosisteme, bojem proti imperializmu ter vsemi boji proti zatiranju. Je politično gibanje, ki od posameznika zahteva tudi vsakodnevno udejanjanje tistega, za kar se postavlja, in odrekanje privilegijem, ki jih prinaša pozicija zatiralca (v tem primeru zatiralca živali). Veganstvo se trudi, da bi seglo k Drugemu, katerega drugosti ne izkušamo in je ne moremo izkusiti. In takšni poskusi seganja k Drugemu so v obstoječi družbeno-politični realnosti preprosto nujni.