Eric Jarosinski je z imenom NeinQuarterly oblikoval, kakor pravi, Priročnik za utopistično negacijo, ki ni med platnicama knjig, temveč se vsak dan znova v 140 znakih piše na Twitterju. Je princ internetnega obupa, ki rad uporablja nemške besede, kot so Bildungsroman, Sturm und Drang, Weltschmerz, Kapital in Zeitgeist.
Rad se obregne ob akademske marksiste ter spodletele intelektualce, med katere se prišteva tudi sam – v prihajajočem letu bo zapustil mesto profesorja nemške književnosti in filozofije na univerzi v Pensilvaniji, kjer se je počutil, kakor je dejal za nemški tednik Die Zeit, »kot Kafka po dolgem dnevu v pisarni. Le brez njegovega talenta. Le z njegovo bolečino.«
In s to bolečino je prepreden njegov Twitter, ki bo oktobra prerasel v spletno stran http://neinquarterly.com/. Zanjo zdaj zbira prispevke in če si želite stalni odmerek intelektualnega brezupa, mu namenite kakšen evro. Njegova pot ne bo lahka, na kar namiguje tudi njegov pomislek: »Le ena stvar je bolj neumna od tega, da vstopiš v akademski svet. Da iz akademskega sveta izstopiš.« Več o liku in delu pa v tokratni knjigi priznanj, prvič posvečeni osebi, ki nas je navdahnila s Twitterjem.
Ime: @NeinQuarterly (Eric Jarosinski)
Zadnja knjiga: Vprašajte čez kakšno leto. Ali dvajset.
Kje ste odraščali?
V »deželi, imenovani Midwest«.
Kje ste študirali in kaj?
Novinarstvo in germanistiko. V ZDA (wisconsinska univerza) in Evropi (Bonn, Frankfurt, Utrecht, Freiburg, Berlin, Benetke). Kakorkoli že, najpomembnejših stvari sem se naučil med semestrskimi počitnicami.
Kje živite in zakaj?
Med New Yorkom in Philadelphio. Ljubezen plus geografija plus zgodovinska nujnost.
Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni?
Na nobeno. A najmanj me je sram tistih, ki sem jih uspel končati.
Opišite svojo jutranjo rutino.
Zbudim se, ljubim, spijem kavo, ljubim, spijem kavo in natipkam prvih deset tweetov o tem, kako bedno je bilo moje jutro.
Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne?
Da pijem kavo, medtem ko se ljubim.
Kateri je vaš najljubši kos oblačila?
Moj zeleni bombažni jopič. Edini kos oblačila, ki sem ga dal popravljati več kot dvakrat. Ljudje pravijo, da je eden od rokavov popackan z barvo. V resnici pa je barva popackana z jopičem.
Navedite tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu.
Beli šum Dona DeLilla.
Podzemlje Dona DeLilla.
Karkoli od Dona DeLilla.
Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga?
Ne poznam nobenega pisatelja. Če bi ga, dvomim, da bi bil posebej navdihujoč. Ali moj prijatelj.
Na katerem kraju / V katerem mestu iščete navdih?
Kjerkoli, kjer strežejo dobro kavo in dober rizling.
Opišite svoj idealni dan.
Tak, ki se začne kot bildungsroman in konča kot moralka.
Kaj vas zagotovo spravi v smeh?
Bananin olupek, na katerem nikomur ne spodrsne.
Kaj vas zagotovo spravi v jok?
Bananin olupek, na katerem nikomur ne spodrsne.
Ste vraževerni?
Samo glede vsakega in vseh načel meščanskega akademskega marksizma.
Brez česa nikoli ne zapustite doma?
Brez tehničnega svinčnika znamke Lamy Scribble. Zapolni praznino, včasih pa naredi tudi luknjo v žep.
Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj?
Jacquesa Derridaja. Ker me zanima, kako je, če si bil že v času življenja hkrati živ in mrtev. Upam, da se bova nasmejala skupaj in se razšla kot prijatelja. On se bo vrnil k temu, da je vedno že živ in mrtev. Jaz nazaj k temu, da sem vedno že še ne neživ.
Kaj je vaš najljubši prigrizek?
Prosecco.
Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate?
»Nein.« In včasih: »Ljubim te.« In včasih: »Nein, ljubim te.«
Kaj bi svetovali nekomu, ki si želi postati filozof?
Ne želite. Filozofirajte.
Kaj bi želeli, da piše na vašem nagrobniku?
Tu leži nekdo, ki si je želel postati filozof.
Kakšen je vaš naslednji delovni projekt?
Ljubiti se. Piti kavo. V življenje obuditi Jacquesa Derridaja.
