Odgovore v našo knjigo priznanj je prvi zapisal Noah Charney, ki nam je tudi dal navdih za tovrstni vprašalnik. Noah je ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, čigar prvenec Tat umetnin je leta 2008 pri založbi Vale-Novak izšel tudi v slovenščini. Kriminalni roman v središče postavlja tatvine treh svetovno znanih slik, ki bralca vodijo v podzemlje umetnostnega kriminala. S preganjanjem umetnostnega kriminala pa se Noah Charney ne ukvarja le na papirju; v resničnem življenju namreč vodi organizacijo ARCA – Združenje za raziskave zločinov na področju umetnosti.
Noaha boste kmalu bolje spoznali tudi kot novega kolumnista Airbeletrine; še prej pa ga morda srečate na katerem od vrtov ljubljanskih kavarn, kjer zazrt v počasen tok Ljubljanice snuje svoj naslednji roman.
Ime: Noah Charney.
Zadnja knjiga: Stealing the Mystic Lamb: The True Story of the World’s Most Coveted Masterpiece (Kraja jagnjeta božjega: Resnična zgodba o najbolj zaželeni mojstrovini na svetu) (PublicAffairs, 2010).
Kje ste odraščali?
Odraščal sem v ZDA, natančneje v New Havenu, v zvezni državi Connecticut.
Kaj ste študirali in kje?
Študiral sem umetnostno zgodovino, s katero sem se seznanil na Univerzi Colby v ZDA, znanje pa sem nadalje poglabljal na Courtauldovem inštitutu v Londonu in na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Kje živite in zakaj?
Zaradi družinskih vezi pogosto prihajam v Slovenijo, sicer pa večino svojega časa preživim v Umbriji. Sem namreč velik oboževalec italijanskega življenjskega sloga. Navdušujem se nad italijanskim temperamentom, čudovito italijansko kuhinjo in neizčrpno zgodovino umetnosti, ki je na ogled v neštevilnih cerkvah in muzejih. Poleg tega mi življenje v Umbriji zagotavlja tudi enostaven dostop do Rima, kjer poučujem umetnostno zgodovino.
Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni?
Čeprav mi ugaja mednarodni uspeh prvenca z naslovom Tat umetnin, sem vseeno najbolj ponosen na ustanovitev organizacije, imenovane ARCA (Združenje za raziskave zločinov na področju umetnosti), ki v vlogi mednarodnega neprofitnega raziskovalnega združenja spodbuja k proučevanju zločina na področju umetnosti.
Opišite svojo jutranjo rutino.
Navadno se prebudim okoli pol devetih, ko me s skokom na posteljo pozdravi družinski pes. Nato z ženo zajtrkujeva, popijeva kavo in prebirava novice. Sam pred začetkom dela preletim športne novičke o nogometu (ekipa Roma) in baseballu (ekipa Red Sox).
Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne?
Lahko bi rekli, da sem obseden s cerkvami, ki jih bolj kot z verskega razloga pogosto obiskujem zaradi njihove umetnostno zgodovinske vrednosti. Zelo rad tudi kadim svojo vodno pipo.
Kateri je vaš najljubši kos oblačila?
Že od 15. leta imam pri sebi vedno usnjeno denarnico z verigo, zaradi katere, predpostavljam, je še nikdar nisem izgubil ali bil žrtev žeparjev. Nosim jo vedno, tudi v svečani opravi.
Navedite tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu.
Ruska hiša Johna Le Carra (Mladinska knjiga, 1991, prevedel Radovan Kozmos) je zame najinteligentnejši in najbolj izpopolnjen triler vseh časov. Vsaka beseda se mojstrsko preliva v celoto in je kritičnega pomena za razumevanje vsebine in literarnega lika. Gre za poučno lekcijo, zapisano v lepo izklesani besedi.
Operation Mincemeat Bena MacIntyra je najboljše delo v žanru popularne znanosti: temeljito raziskana, ostroumna in za branje tako lahka kot žvečenje bonbončkov. Sam je nisem mogel odložiti. Tekom branja sem se brez kakršnegakoli napora tudi veliko naučil.
Operacija Šakal (Delo, 1972, prevedla Alenka Puhar) je Forsythov prvi roman, ki v stilu neverjetno zanimivega novinarskega realizma predstavlja briljantno zmes resničnih zgodovinskih in popolnoma verjetnih fiktivnih likov, ki se med seboj prepletajo v izmenjujočih se epizodah lovljenja.
Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga?
Da. Prvi je John Stubbs (ki je tako kot jaz poročen s Slovenko), literarni biograf (Donne: A Reformed Soul) in večkratni prejemnik literarnih nagrad, s katerim zelo rad razpravljam o pisanju. Drugi je Nathan Dunne, s katerim prijateljujem že od študentskih let v Cambridgu. Poznan je po delu Tarkovsky, ki ga je časnik Independent imenoval za eno najboljših desetih knjig o filmu vseh časov.
Avtor katere knjige bi želeli biti sami?
Polarnega vlaka Chrisa van Allsburga. Gre za poglavitno otroško in božično pripoved, vse v enem. Odkar pomnim, imamo v družini tradicijo, da mi jo oče prebere na božični večer.
Na katerem kraju/ V katerem mestu iščete navdih?
V Benetkah, Firencah, Parizu, Londonu in Rimu, mestih, bogatih z zgodovino, umetnostjo in zgodbami.
Navedite umetniško delo (knjiga, film, slika itn.), ki vas navdihuje.
Margrittova dela. Vsaka slika predstavlja detektivsko zgodbo in uganko, ki kar kliče, da bi jo razrešili. Njegova umetnost popelje človeka v svet somraka, od koder ni poti nazaj … V dobrem smislu seveda.
Kako se pred začetkom pisanja lotite snovanja knjige in njene zgodbe?
Pred samim začetkom pisanja rad naredim načrt, ki vključuje celotno vsebino knjige in zgodovino likov ter njihovih karakteristik. Na velik list papirja si zapišem glavne oporne točke za vsak prizor (kateri lik je prisoten, kje in kako se prizor odvija vsebinsko). Nato s puščicami med seboj povežem vse prizore, da se rdeča nit zgodbe s podzgodbami povezuje v kronološko smiselno celoto. Tako ob začetku pisanja točno poznam sosledje dogodkov, vse ostalo je le improvizacija, ki mora na koncu zadovoljiti poprej zastavljeni cilj za vsak posamezni prizor.
Opišite svoj potek dela, vključno z morebitnimi nenavadnimi rituali, ki so stalnica v vašem ustvarjalnem procesu.
Rad ustvarjam s psom (perujski goli pes z imenom Hubert van Eyck), ki se pod odejo skriva v mojem naročju.
Kakšen razgled vam nudi vaše najljubše delovno mesto?
Ob lepem vremenu najraje sedim v loggii (pokrita terasa), ki iz drugega nadstropja hiše odpira pogled na oljčne nasade v dolini.
Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado?
Kadar se to pripeti, najraje obiščem muzej. Umetniška dela mi govore zgodbe in mi hkrati dovoljujejo, da se popolnoma sprostim in napolnim baterije.
Opišite svoj idealni dan.
Obisk meni še neznanega italijanskega mesteca, ogled lokalne cerkve, muzeja in velik obed v lokalni restavraciji. Nato nekaj ur pisanja in zaključek dneva z odličnim večernim filmom v udobju zofe pred razgretim kaminom.
Opišite svojo večerno rutino.
Kot se le da pogosto z ženo zakuriva kamin, ob katerem bereva knjige, igrava scrabble ali gledava televizijo.
Kaj vas zagotovo spravi v smeh?
Film Ali je pilot v letalu? (Leslie Nielson), stand-up komedijant Mitch Hedberg, moj pes in moja žena.
Kaj vas zagotovo spravi v jok?
Tole bo morda slišati malce smešno, ampak raznežim se ob oddaji Popolna preobrazba doma.
Ste vraževerni?
Rad bi verjel v vraže, toda hoteti verjeti v nekaj najverjetneje pomeni, da tem stvarem ne verjamem zares, vsaj ne dovolj. Vseeno sta »zajec, zajec« vedno prvi besedi, ki ju izgovorim na vsak prvi dan v mesecu. Bojda naj bi to mesec napolnilo s srečo. Zakaj pa ne?
Brez česa nikoli ne zapustite doma?
Poleg denarnice z verigo imam pri sebi tudi majhen zlat medaljon, ki sem ga dobil v dar od svoje varuške.
Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj?
Izbral bi Eleanor, svojo varuško iz otroštva, ki mi je bila kot druga mama in najljubša oseba.
Kaj je vaš najljubši prigrizek?
Gumijasti medvedki, rdeče grenivke, čokoladni bonboni M&M, čeprav sem jih zaradi diete izločil.
Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate?
Najverjetneje besedno zvezo v slovenskem jeziku, v katerem se tudi sporazumevam s svojo ženo. Ne bi bila primerna za objavo.
Delite z nami zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med promocijsko predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku?
Na zadnji promocijski turneji knjige se je mojega knjižnega dogodka v New Havenu udeležil moški, ki je iz New Yorka pripotoval z namenom, da bo poslušal predavanje Noama Chomskega
Kaj (poleg pisateljevanja) še počnete za preživetje?
Poleg pisateljevanja se ukvarjam tudi s poučevanjem umetnostne zgodovine. Sicer pa: če bi bil dovolj nadarjen in potrpežljiv, bi se mi zdel imeniten poklic konservatorja/restavratorja.
Kaj bi svetovali mladim piscem?
Zavrnitev nima ničesar opraviti s kakovostjo vašega dela. Če vanj verjamete, potem je izdaja knjige le vprašanje časa. Sam sem najprej poslal deset pisem različnim literarnim agentom in založnikom. Če (ko) so me zavrnili, sem vedno odposlal tri nova pisma. Ne obupajte, dokler ne dosežete svojega cilja.
Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo.
S svojo ženo in psom govorim v slovenskem jeziku.
Kakšen je vaš naslednji delovni projekt?
Nov intelektualni triler, strokovna knjiga o umetniških ponaredbah in roman za mladostnike.
Knjigo priznanj je zasnoval Noah Charney.