Ko je bilo uporno in cvendravo delavstvo vsaj za silo ukročeno, se je nemudoma pojavila strahovita potreba po revolucijah, in imočneži so se kar tepli za to poslovno priložnost. V kratkem času je tako nastalo kar nekaj nasprotujočih si Revolucij in potrošniki so se lahko ozaveščeno in odgovorno odločali med tem ali onim oznamčenim uporom. Ko so tovrstni upori prešli iz mode, so marketinški strokovnjaki za mlajše generacije izoblikovali modele brez znamk, ki so se prodajali, kot se vroče žemljice prodajajo starejšim generacijam, ki nespametno še vedno jedo ogljikove hidrate.
Urška Sterle, Dnevnik dvornega norca
To knjigo si lahko vtaknete v žep in greste, na primer, z njo mirno na razgovor za službo. V času, ko se bodo oni v pisarni pretvarjali, da resno intervjuvajo vse te kandidate na hodniku in da služba ni že oddana direktorjevemu nečaku, jo boste že prebrali. Malo se boste režali drugim, malo sebi, tako da čakanje ne bo povsem zaman.
Urška Sterle je že s prejšnjima knjižicama (Vrsta za kosilo, Škuc 2006 in Večno vojno stanje, Škuc 2010) pokazala, da je mojster kratke, impresionistične, tudi odpiljene nadrealistične proze, kjer vtise in zaznave, intimne miniature in fantastične prizore prerašča zajedljiv družbeno-kritični komentar. Dnevnik dvornega norca pa je en sam hitropotezni prerez skozi tkivo današnje družbe: potrošništvo in mučeništvo mladih generacij, ki drago kupujejo bio-izdelke in zdrave, avtentične lajfstajle, pred katerimi so jih želeli obvarovati njihovi starši; komercializacija protestov in revolucije; estetizacija revščine; trg dela prekvalificiranih, a neizkušenih mladih; benigne kulturniške kaste … Osrednja zgodba je neulovljiva, rahlo bizarna in rahlo trivialna, zvezana v pentljo, vmes pa zareže v mehko in živo tkivo, spet, in še enkrat, pa potegne preko prvega reza, da se stara rana odpre in tako naprej. Natančno in čez več plasti naenkrat.
Ni najboljša (njena) knjiga, kar jo boste brali. Vendar na manj kot sto straneh, ne da bi se ugriznila v jezik, pove marsikaj naravnost, kar drugi ne znajo niti po ovinku. In čeprav bi lahko rekli, da je s svojo direktnostjo pridigarska in moralizatorska, je vseeno tudi duhovita, igriva in elegantna. Še najbolj sveže pa je, da se ne pretvarja, da s svojim obstojem karkoli rešuje ali povzdiguje. Ne, ker ne bi bilo ničesar več, kar bi se dalo rešiti in povzdigniti, ampak ker ji to preprečuje resnica sodobne norosti.
Urška Sterle: Dnevnik dvornega norca. Ljubljana: Škuc, 2014. Zbirka Vizibilija 36. 80 strani, 18 €.
*Knjiga v meni je rubrika, v kateri bralke in bralci priporočajo čtivo, ki se jih je v zadnjem času najbolj dotaknilo.