Knjige, ki se jih veselimo v letu 2024

Esad Babačić (Fotografija: Andraž Gombač)

Je nadaljevanje Babačićevega romanesknega prvenca Balkonci, lahko bi celo dejali, da je še radikalnejša in neposrednejša inačico; avtor brez milosti obračunava tako z lastnim položajem pisatelja kot tudi z družbo in ljudmi, ki ga obkrožajo. Tako kot v Balkoncih pa seveda ne pozabi na prijatelja Braneta Bitenca, ki je po njegovem pobegnil iz tega sveta še pravočasno, medtem ko sam postaja mojster majhnih, separatnih samomorov. Z osuplostjo spremlja in zapisuje, kar počnejo Bitenčevi nekdanji kolegi, med njimi tudi tisti, ki so se borili na isti strani, a so preživeli, torej prišli do tako želene zaposlitve. Seveda v dnevnikih ne manjka športa in popolne izgube interesa za spremljanje obilice dogodkov. Dnevniška oblika pisanja se pokaže kot najprimernejša za takšno nadaljevanje napovedane trilogije, ki dosega v drugem delu katarzo, skorajda že očiščenje samega avtorja, ki še ne ve, kam drvi, skupaj z njim pa tudi njegovi bralci.

Avgust Demšar: Estonia (Založba Pivec)

Jeseni leta 1994 je slovenski par s triletno hčerko obiskal prijatelje na Švedskem. Mož in žena sta izkoristila priložnost, hčer sta pustila v skrbnem varstvu družine v Stockholmu in skočila na vikend izlet v Talin. V Stockholm sta se vračala s trajektom Estonia. A zgodil se je brodolom in oba sta za zmeraj izginila v mrzlem Baltskem morju. Malo Ivo je posvojila švedska družina. Trideset let kasneje Iva še vedno čuti povezanost s Slovenijo, zato se z možem odloči za obnovo hiše staršev v Vodnjakih. Pri popravilu vodovoda na dvorišču naletijo na truplo, tam zakopano pred vsaj tridesetimi leti, zaradi česar kriminalisti ne gojijo dosti upanja, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Zato pa najdba pritegne upokojenega kriminalista Martina Vrenka. Vrenko kmalu ugotovi, da je bilo truplo zakopano v dneh slovenske osamosvojitvene vojne in da gre za podoficirja takratne jugoslovanske vojske, žal pa tudi to, da ga DNK povezuje z Ivo. V Vodnjake pripotuje brat umrlega, profesor iz Črne gore. Pride po posmrtne ostanke in hoče videti, kje je brat umrl. Nato pretekli dogodki dohitijo sedanjost, v vasi se zgodi umor. Steče uradna preiskava, Martin Vrenko pa tudi ni daleč stran. Odkritja so vedno bolj nenavadna. Ali je mogoče, da so na umor vplivali dogodki izpred tridesetih let? Je umor povezan z osamosvojitveno vojno ali celo z brodolomom Estonie? Ali pa prihaja zlo od kod drugod? Ko potem izgine eden od osumljenih, Ivin zakon pa je na vedno večji preizkušnji, je čas, da Martin Vrenko skuša stvari postaviti na svoje mesto.

Helena Koder

»Umetnost. Potrebujemo jo kot presežno, kot nekaj, od česar ni nobene izmerljive koristi. Nekaj, kar nima cene,« zapiše Helena Koder v eseju Za spomin, ki sklepa njeno prvo esejistično knjigo Krošnja z neznanimi sadeži. Helena Koder ima rada umetnost, in če bi bilo po njeno, bi umetnost »uporabljali vsak dan, z njo živeli, iz nje črpali, se z njo bogatili in ji vdihovali novo življenje«. Mogoče bi k temu kaj prispevala ta dragocena knjiga njenih premišljevanj o umetnosti, naravi in ljudeh. In čeprav so eseji v zadnjem desetletju revijalno izhajali posamično, se, zbrani med knjižnimi platnicami, berejo kot navdihujoče pričevanje o tem, da je življenje, vsem senčnostim in končnostim navkljub, neskončno zanimivo in polno smisla.

Špela Frlic (Fotografija: Maša Žmitek / Mladinska knjiga)

Kot navdihujoča in predvsem ohrabrujoča se obeta tudi nova knjiga pripovedovalke in pisateljice Špele Frlic Dekle, obljubljeno soncu. Rdeča nit zbirke (balkanskih) ljudskih pravljic iz držav nekdanje Jugoslavije in soseščine so ženske kot osrednje, ne vedno zgolj prijazne junakinje, ki skušajo preživeti v izrazito patriarhalnem okolju. Izbor, ki je združil nove priredbe že poznanih pravljic s še neprevedenimi zgodbami iz arhivov in folklorističnih zbirk, prinaša tudi nov ilustratorski presežek Ane Zavadlav (predlani je navdušila z monumentalnimi Calvinovimi Italijanskimi pravljicami).

Vladimir Nabokov: Lolita (Penguin Classics, 2000, naslovnica angleške izdaje)

Za svojevrsten presežek utegne obveljati nov prevod ene najbolj kontroverznih knjig minulega stoletja, Lolite Vladimirja Nabokova. Manj znano je, da smo dosedanji prevod dobili iz ruščine (v svoj materni jezik jo je prestavil kar avtor sam), Polona Glavan pa bo mojstrovino seveda prevedla iz angleškega izvirnika.

Wilhelm Reich: Masovna psihologija fašizma (Posebno izdanje časopisa Ideje, Beograd, 1973)

Prvo in kultno kritiko fašizma Množična psihologija fašizma (1933) Wilhelma Reicha, ki bo pri Sanjah izšla v prevodu Vida S. Žigona, so kmalu po izidu v Nemčiji prepovedali in zažigali. Reichovo kritiko so odkrito zavrnili in celo zasovražili tudi mnogi njegovi dotedanji kolegi psihoanalitiki ter komunisti, že kmalu po drugi svetovni vojni pa so ga medijsko in sodno preganjali angloameriški imperialisti. Tudi sami so njegove knjige zažigali, njega pa zaprli in ga v zaporu – kot je Reich sam napovedal v pismu svoji ženi – umorili. Ne preseneča, da množični javni viri, kot je Wikipedija, o njem in njegovem delu še danes poročajo pristransko in zavajajoče. Avtoritarne oblasti se ničesar ne bojé bolj, kakor je zavedanje o možnostih osvoboditve od vzvodov manipulacije in zlorabe. »To, kar Reich združuje pod imenom fašizem, torej ni neka historična zadeva, od katere se je človeštvo poslovilo s koncem druge svetovne vojne, temveč je ves čas aktualna latentna sila. In marsikdaj odpira prava vprašanja in nanje daje zavajajoče odgovore,« v spremni besedi ugotavlja filozof dr. Božidar Debenjak.

Orhan Pamuk: Novo življenje (Sanje)

»Nekega dne sem prebral knjigo in moje življenje ni bilo več enako.« Tako se začne Novo življenje, osupljivo lep roman ceste nobelovca Orhana Pamuka, ki bo izšel v prevodu Vida S. Žigona, Erne Pačnik Felek in Polone Glavan. Roman, droben po obsegu, a ne po tehtnosti, prinaša zgodbo o mladem študentu, ki hrepeni po življenju, obljubljenem na straneh nevarne čarobne knjige. Zaljubi se, opusti študij, obrne hrbet domu in družini ter se v iskanju neulovljivih fantazij poda na nemirno avtobusno potovanje po provincah. Pred njim se odpre čudovita odisejada, ki razgali osrčje sušne dežele v vsej njeni divjosti. Čarovnija Pamukovega ustvarjanja oživi v kavarnah s črno-belimi televizorji, na avtobusih, kjer potniki v dolgih urah vožnje na utripajočih zaslonih gledajo B-filme, zrejo skozi razbitine ob avtocesti … Pamukov prvenec se je v Turčiji prodajal kot nor. V enem letu so bralci pokupili 164.000 izvodov, a se ni ustavilo pri tej številki. Roman je bralstvo obsedel enako, kot je njegovega junaka magična knjiga, ki mu je popolnoma spremenila življenje. Zagonetni postmoderni roman ne ponuja preprostih odgovorov na zapletena vprašanja identitete, ljubezni, smisla, a bralčeva pozornost je bogato nagrajena.

Barbara Cerar (Fotografija: Andraž Gombač)

Drugi roman igralke Barbare Cerar Prod je zgodba o življenju, o njegovem nenehnem odtekanju in hkratnem porajanju, o tistih najpomembnejših, prvih in zadnjih dejstvih, skozi katera nam življenje postane konkretnejše, čeprav zato nič bolj umljivo: ljubezen, rojstvo, smrt, zlo, dobrota. Avtorica spretno prepleta tri pripovedne linije: prvoosebno, v kateri se pripovedovalka spominja otroštva, tretjeosebno fantazijsko pripoved o dveh sprtih mestih, obe pa povezuje reka s svojim prvinskim utripom. Prod je roman, ki bo pritegnil marsikoga, tako ljubitelje nenavadnih, nepredvidljivih zgodb kot tiste, ki od knjig pričakujejo več – na primer razmislek o naravi ljubezni in zla.

Mateja Gomboc

Nova zbirka kratkih zgodb Mateje Gomboc tako kot prva (Pozneje se pomeniva, Mladika, 2014) prinaša podobe žensk v različnih življenjskih položajih in starostnih obdobjih. Pred bralcem se razpirajo navadne in nenavadne zgodbe protagonistk – od nevedne deklice, študentke, ostarele trgovke, alkoholičarke, kmečke dekle, prebivalk doma za ostarele, ki ju je zaznamovala vojna, do mladoletne prestopnice. Tudi časovni razpon je širok, od prve svetovne vojne do sodobnosti. V enaindvajsetih zgodbah avtorica spretno plete nitke življenjskih izkušenj, ki razkrivajo pestrost ženskega doživljanja sveta. Skozi oči in dušo protagonistk v bralcu oživi njihov svet, tako zunanji kot notranji, in nam razkriva njihove strahove, upanje, dvome, padce in korake. Zbirka ne raziskuje le ženske identitete, temveč osvetljuje tudi družbeni prostor, ki oblikuje njihova življenja in v katerem protagonistke iščejo svoje mesto. V zgodbah ni sprenevedanja, saj iskreno in pretanjeno razgalijo tako prepletanje intimnih trenutkov kot širših družbenih vprašanj.

Gašper Krajnc

Gašper Krajnc se je v minulih treh letih uveljavil kot eden najboljših slovenskih striparjev. Letos bo z albumom Zimske ptice zaključil »ptičjo« trilogijo, ki jo sestavljata še risoromana Mestne ptice in Vaške ptice. Risoroman Zimske ptice je nadaljevanje zgodbe protagonista Ambroža, ki nas je v »ptičji trilogiji« iz prestolnice že prestavil na severne obronke Slovenije in nekaj desetletij nazaj v osrčje tragične koroške in tudi svoje družinske zgodovine. V sklepnem dejanju trilogije se zopet znajdemo v družbi glavnega junaka, tokrat ob izteku življenja. V tihoti gorske pokrajine se Ambrož posveti pastem življenja, ki so ga pripeljale v gorsko osamo. Pri tem ga seveda ves čas spremljajo divji leteči spremljevalci. In smučanje. Veliko smučanja. Skorajda več kot risanja.

Vinko Möderndorfer (Fotografija: Andraž Gombač)

Roman je ljubezenska zgodba, postavljena v leto 1980. Hkrati pa je tudi spomin na mladost, ki se kot vsaka mladost ne zaveda svojega enkratnega življenja v nekem času. Glavni junak je dvajsetletni mladenič, ki odkriva življenje, predvsem ljubezensko, in se za svet, v katerem živi – in to je socialistični svet na svojem prelomu – sploh ne zanima. Vse je videti brezskrbno, boemsko, razbrzdano, brez obveznosti in odgovornosti. Pripoved se dogaja v začetku leta 1980, poteka skozi vso zimo in se konča v začetku maja, ko se v družbi marsikaj spremeni. Seveda se divji in energije polni mladenič, katerega zgodbo njegovega življenja spremljamo, sploh ne zaveda pomembnosti družbenega preloma. V resnici se tistega maja 1980 konča mladost, ne da bi se tega protagonisti sploh zavedali. Pripoved je zasnovana neprisiljeno, duhovito, kot eno samo lahkotno iskanje smisla življenja. Sprememba sveta, v katerem brezskrbno teče neka mladost, počasi vstopa v posameznike in njihova življenja. Prihodnost že kaže svoje temne obrise. Prihodnost prihaja in bo spremenila vse vrednote, etične in moralne. Svet se bo spremenil, vendar mladost, kot vsaka mladost, tega ne vidi in noče videti. Junaka pripovedi zanimajo ljubezen, ustvarjanje, dogodivščine, literatura, poezija … Prihodnost pa že kaže svoje kremplje. Zgodba o socialistični mladosti in o njenem koncu. Roman z naslovom 1980 namenoma namiguje na Orwellov znani roman.

Pino Pograjc (Fotografija: Maša Pirc, arhiv Layerjeve hiše)

Pograjčeva druga pesniška zbirka Trepete bo s še bolj izluščenim, prozaičnim, »dnevniškim« slogom kot v njegovem prvencu Trgetanje iskala poezijo v izkušnjah avtorja ter s popisom teh poskušala z intimnim slikati širše družbeno stanje raznih marginaliziranih identitet. Prvi sklop zbirke bo posvečen osebni zgodovini Pograjčevih starih staršev, s čimer poskuša avtor prekositi medgeneracijske razlike.

Tsitsi Dangarembga: This Mournable Body (Graywolf Press, 2018, naslovnica angleške izdaje)

Pisateljica, filmarka in aktivistka Tsitsi Dangarembga je leta 2021 prejela nagrado za mir, ki jo podeljujejo nemški knjigotržci. Zaradi udeležbe na protivladnih protestih s pozivi k reformam v domovini je bila leta 2022 obsojena na pogojno zaporno kazen. Roman To uborno telo je presunljiva obravnava položaja žensk in mladih izobražencev revnega izvora nasploh v urbanem Zimbabveju. Glavna junakinja Tambudzai se po opustitvi brezupne službe znajde v težavah, nastani se sprva v propadajočem hostlu v središču Harareja, potem v penzionu bogate vdove in obupno išče novo možnost preživetja. Po vrsti poniževalnih doživetij in razgovorov za službo najde delo v turistični agenciji. Ko se že zdi, da njena pot vodi le še navzgor, se znajde v položaju, ko mora prodati svoje korenine, kar privede do usodnega zloma. To uborno telo je roman o bolečem nasprotju med prihodnostjo, ki si jo predstavlja izobražena urbana mladina, in vsakdanjo realnostjo patriarhalnega, komercialnega sveta. Knjiga je bila je v ožjem izboru za Bookerjevo nagrado in Pinterjevo nagrado PEN.

Branko Cestnik

Krasnodon v Donbasu, Ukrajina, 2. februarja 1943, zjutraj Brž ko je glava razdelala, kar so slišala ušesa, ga je v želodcu uščipnilo. Ludvik Vodušek, ki je imel dobro usidran čut za spodobnost, si ni dovolil, da bi verjel. Previdno je vprašal: »Ne razumem. Med mrtveci si spal?« Ker se podolgovati Avstrijec ni odzval, je ponovil s tršim glasom: »Med mrtvimi, Hans?« Tako se začne najnovejši zgodovinski roman Branka Cestnika, ki ga še posebej navdihujejo še ne povedane vojne zgodbe iz slovenske preteklosti. Po dveh epskih romanih iz časa prvih kristjanov v rimski Petovioni Sonce Petovione in Šesti pečat se je v romanu Pogovori z njo posvetil slovenskim vojaškim mobilizirancem v drugi svetovni vojni. V novem vojnem romanu Naj neha moč velikega sveta se vrača v čas druge svetovne vojne, a na povsem drugo prizorišče, v Ukrajino, kjer nas trenutno stanje uči, da se človeštvo iz svojih napak ne nauči skoraj ničesar. Junak romana Ludvik Vodušek z Dravskega polja je leta 1942 mobiliziran v nemško vojsko. Pred odhodom se zaobljubi, da ne bo nikoli streljal na človeka, temveč v prazno, preko glav nasprotnikov. Pošljejo ga na vzhodno fronto, preživi zaključne bitke za Stalingrad. Nato se njegova enota skoraj leto in pol pomika skozi Ukrajino, pri čemer prihaja do človeško zanimivih srečanj in napetih dogodkov. Ludvik se kljub nevarnosti, da ga bodo razkrinkali in obtožili dezerterstva, do konca drži svoje prvotne obljube nenasilja. Navdih za zgodbo o Ludviku prihaja iz pričevanj nekaterih slovenskih mobilizirancev v nemško vojsko, ki so se v resnici zaobljubili, da na fronti ne bodo streljali v človeka.

Samo Javornik: Operacija Maščevanje & operacija Merkur (Primus)

Prva knjiga iz zbirke pustolovskih vojnih romanov Lov na generala. Romani se kronološko nadgrajujejo in na nekonvencionalen način sledijo življenjski zgodbi generala Alexandra Löhra, enega najpomembnejših Hitlerjevih vojskovodij na Balkanu. V prvem romanu Operacija Maščevanje & operacija Merkur se bomo vrnili v čas med svetovnima vojnama, zgodba pa vrh doseže v zgodovinsko pomembnih bitkah, ki sta spremenili geostrateško podobo takratne Jugoslavije in Evrope: bombardiranju Beograda (nemško: Unternehmen Strafgericht) in nemški invaziji na grški otok Kreta (nemško: Unternehmen Merkur). V napeto pripoved je vključena množica generalovih sodobnikov.

Brigitte Giraud: Vivre vite (Flammarion, 2022, naslovnica francoske izdaje)

Pri Založbi UMco bodo letos izdali nekaj več leposlovja, denimo izjemni roman Živeti hitro, ki je leta 2022 prejel goncourta za najboljši roman. Avtorica Brigitte Giraud v napetem avtobiografskem slogu analizira smrtno nesrečo svojega partnerja pred leti, razkriva, kaj vse je pripeljalo do nje, in v slogu alternativne osebne zgodovine razmišlja, kaj bi jo lahko preprečilo. Obenem bo založba predstavila novo knjižno zbirko Osnovna oprema, v kateri bodo avtorji, s katerimi že sodelujejo, prispevali (stvarna) besedila, s katerimi bodo nagovarjali tudi mlajše bralce, z njimi pa podajali svoj pogled na določeno temo. Prva naslova v zbirki bosta Mir in vojna, v kateri bo Boštjan Videmšek popisal ključne (globalne) konflikte našega časa, njihovo genezo, razvoj in morebitno prihodnost, to pa postavil v kontekst sodobne zgodovine, in Velika pustolovščina, v kateri bo Janja Vidmar postregla z besedilom na temo ustvarjalnosti in vseživljenjske odločitve za pripovedovanje zgodb z vsemi izzivi, ki jih to prinaša. Pripravljajo tudi nove knjige Irene Štaudohar (Globoko v gozdu), Irene Cerar (Svetišča narave) in Iztoka Geistra (Narava in divjina), v katerih bosta avtorici in avtorja vsak na svoj način tematizirali tako splošni slovenski kot svoj osebni odnos do narave in bivanja v njej.

Caroline Wahl: 22 Bahnen (DuMont Buchverlag, 2023, naslovnica nemške izdaje)

Nemški knjigarnarji iz približno 900 neodvisnih knjigarn so med 267 romani za svojega najljubšega v minulem letu izbrali 22 dolžin, prepričljiv, svetel prvenec Caroline Wahl. Zgodba o sestrski predanosti pripoveduje o odraščanju, upanju in pogumu, napisana je v jasnem in svežem sodobnem jeziku. Naslovne dolžine mestnega bazena med študentskim delom za blagajno lokalnega supermarketa ter skrbjo za mlajšo sestro Ido in mamo alkoholičarko preplava glavna junakinja, študenta matematike Tilda. Potem pa ji ponudijo doktorsko mesto v Berlinu. Toda kako naj Ido pusti samo z nezanesljivo materjo? In pojavi se še Viktor, ki v bazenu plava 22 dolžin, tako kot ona. 22 dolžin je tudi zgodba o iskanju sreče nekje med odgovornostjo in svobodo.

Matei Vişniec: Načrtovana zmeda (Založba Malinc)

Leta 1956 v Romuniji rojeni literat, ki že tri desetletja ustvarja v Franciji, nas v romanu Načrtovana zmeda nagovarja z različnimi pripovednimi glasov. Glavni junak nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz, ki se skozi roman oblikuje in zori kot novinar in kot človek. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik, prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Ti skozi pogovore o svojih doživetjih, razmišljanjih in celo prividih mlajšemu kolegu postopoma razkrivajo delovanje medijev in njegove družbene posledice, s tem pa mu pomagajo razblinjati mladostne iluzije. Načrtovana zmeda je kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko.

Eric-Emmanuel Schmitt: Jeruzalem (Založba Družina)

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V unikatnem potopisu , v katerem avtor umetelno ubesedi raznolike vtise o mestu in deželi, ki ju imenujemo »sveta« in ki nikogar ne pustita ravnodušnega: bodisi zaradi verske izkušnje in tradicije bodisi zaradi mešanja ljudstev in jezikov, napetosti med religijskim izročilom in »voltairovskim« hlepenjem po razumskih razlagah ter dokazih ali, nenazadnje, zaradi krvave zgodovine poskusov sobivanja na tem območju, ki prav v tem času ponovno doživlja enega svojih vrhuncev.

Constance Debré: Playboy (Tuskar Rock, 2024, naslovnica angleške izdaje)

Playboy pa je serija kratkih poglavij, v katerih pisateljica popiše preobrat v svojem življenju, ko pri starosti več kot štirideset let opusti odvetniški poklic, se loči od moža in začne odkrivati svoje lezbištvo. Constance Debré bi lahko umestili v avtobiografsko/avtofikcijsko književnost, vendar zaradi neprizadete drže in vzvišenega odnosa do okolice, ki izvira iz njenega visokega meščanskega in aristokratskega porekla, izstopa iz tega žanra.

Besede ne ubogajo več. Slovenske pesnice v Italiji / Parole indomite. Poetesse slovene in Italia (Mladika)

Avtorski projekt Besede ne ubogajo več / Parole indomite je pripravila vsestranska glasbenica in čelistka Andrejka Možina. Umetniški izdelek, ki ga sestavljata knjiga in CD, ponuja izviren vpogled v žensko pesništvo v Italiji. Andrejka Možina je uglasbila pesmi sedmih slovenskih poetinj, ki nas pospremijo skozi različna čustva in razpoloženja v domišljijske in sanjske svetove vse do soočenja z bolečino sodobnega sveta. V knjigi, opremljeni z reprodukcijami likovnih del slikarja Ivana Žerjala, so v slovenščini in italijanščini objavljene pesmi Marine Cernetig, Marije Kostnapfel, Silvane Paletti, Zore Tavčar, Alenke Rebula Tuta, Andreine Trusgnach Cekove, Irene Žerjal in Andrejke Možina. Priložen je CD, v katerem je Andrejka Možina s skupino Violoncelli Itineranti pesmim dala zvočno podobo in vlila novo življenje.

Ana Planinc

Ana Planinc je Slovenka mlajše generacije. Ukvarja se s fotografijo in je avtorica knjige Positive spiral. Pri petindvajsetih letih je s takratnim fantom sedla v avtomobil in s trebuhom za kruhom ter v iskanju finančne neodvisnosti zapustila Slovenijo. Cilj: Belgija in njeno glavno mesto Bruselj. Na osnovi svojih izkušenj večletnega življenja v tujini v knjigi Še vedno Slovenci!? razmišlja o Slovencih v Belgiji in njihovih življenjskih realnostih, o lastnem vživljanju v nove življenjske realnosti, o razlikah med belgijskim in slovenskim življenjskim načinom, o nitih, ki jo še povezujejo s Slovenijo, predvsem pa nasploh o slovenstvu v tujini, o svoji (obnovljeni) identiteti in o tem, kje je njen pravi dom.

Serija knjig Dnevnik nabritega mulca (Založba Grlica)

Najbolj pričakovani knjigi sta zagotovo iz serij Dnevnik nabritega mulca in Šola magičnih živali. Ker avtor prve do zadnjega trenutka skriva tako naslov kot naslovnico, nam je uspelo izvedeti le, da novi zvezek izide konec oktobra. Ljubitelji Šole magičnih živali pričakujejo 12. in 13. številko, prav tako bo izšel novi Asterix, pa tudi Alan Ford in še marsikaj.

David Graeber: Bullshit Jobs: A Theory (Allen Lane, 2018, naslovnica angleške izdaje)

Antropolog in anarhistični aktivist David Graeber (1961–2020) je leta 2013 za revijo STRIKE! napisal kratek esej On the Phenomenon of Bullshit Jobs (O pojavu bulšihtov), ki je močno odmeval. Bralci so se množično odzvali s svojimi pričevanji o nesmiselnih službah, Graeber pa je njihova pričevanja pozneje uporabil kot antropološke podatke s terena in jih postavil v zgodovinski kontekst. Tako je nastala knjiga Bullshit Jobs: A Theory (Bušihti: teorija, 2018), katere glavna teza je, da je v sodobni družbi vedno več delovnih mest, ki so sama sebi namen, in da ljudje, zaposleni v teh službah, mislijo, da ne počnejo nič koristnega (in zato trudi trpijo), družba kot celota pa bi kvečjemu pridobila, če takih delovnih mest sploh ne bi bilo. Ker torej »bulšihti« niso ekonomsko upravičljivi, je očitno, da je njihova funkcija politična, sklene Graeber: bistveno manj verjetno je namreč, da se bodo ljudje, zaposleni »pač z nekakšnim delom«, politično aktivirali in dejansko uprli sistemu.

Elizabeth Gaskell: North and South (Macmillan Collector's Library, 2017, naslovnica angleške izdaje)

Sever in jug angleške pisateljice Elisabeth Gaskell (1810–1865) je še eden od neprevedenih draguljev klasične književnosti. Njeni romani ponujajo podroben portret življenja številnih slojev viktorijanske družbe. Delo raziskuje predvsem socialne razlike med ruralno južno Anglijo in industrijskim severom, ki ga naseljujejo kapitalisti in delavci. Pisateljica pa v knjigi tudi vešče in z občutkom opiše ljubezensko zgodbo med Margaret Hale, eno najizvirnejših junakinj viktorijanske književnosti, in Johnom Thorntonom. Tudi v njunem odnosu prepoznamo sever in jug.

Vittoria Colonna: Soneti (Založba Družina)

Svojevrstna antologija italijanskega renesančnega soneta je izbor iz poezije dveh največjih pesnic italijanske renesanse: Vittorie Collone (1492–1547) in Gaspare Stampe (med 1520 in 1524–1554). Njuna poezija je osredotočena na ljubezensko tematiko, ki je izjemno kompleksna: izkušnje življenjske radosti, negotovosti, izgube in eksistencialistični kriki molitve iz religiozne tesnobe sestavljajo sonetistični kozmos. Soneti se uvrščajo med visok dosežek renesančne umetnosti.

Jaroslava Blažková: Happyendi (Založba Pivec, prevod Stanislava Chrobáková Repar)

Intimen zapis iz življenja slovaške intelektualke in disidentke je roman v pismih o ženski v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. Moža, ki je nekoč predaval o slavnih filozofih, vse od Hegla do Foucaulta, zdaj pa ne zmore prešteti prstov na eni roki. A Blažková te usode ne objokuje, tudi samopomilovanje ji je tuje, svojega ljubega neguje kot Ptička, Dušico, Otroka, nastopa kot njegova zaščitnica pred krutim zunanjim svetom njunega skupnega doma v Kanadi, ki sta si ga morala ustvariti daleč stran od rodne Bratislave. Skozi pisma, ki jih pošilja prijateljici Evi, se potopimo v pripoved o nekem resničnem življenju, polnem prevratov in težkih trenutkov, pa tudi neskončne lepote, humorja in volje do novih happyendov.

Chris Ware: Jimmy Corrigan, The Smartest Kid on Earth (naslovnica angleške izdaje)

10. letnik bo založba VigeVageKnjige okronala s prvim slovenskim prevodom ameriške stripovske legende Chrisa Wara, 380-stranskim kultnim risoromanom Jimmy Corrigan, najpametnejši otrok na svetu. Kot zanimivost velja navesti, da Jimmyja Corrigana mnogi povezujejo z likom Stewieja Griffina iz ene najuspešnejših animiranih serij vseh časov Family Guy. Jimmy Corrigan je serijsko začel izhajati leta 1995, prvo epizodo Family Guya pa sopremierno predvajali leta 1999. Podobnost med likoma avtor animirane serije Seth MacFarlane sicer priznava, a vztraja, da je Stewie povsem originalen lik. Če in v kolikšni meri mu je verjeti, bo lahko slovensko bralstvo kmalu preverilo tudi samo. Prevod risoromana Jimmy Corrigan so zaupali eni naših najboljših prevajalk Vesni Velkovrh Bukilica, ki je zanje lani že uspešno prevedla Prikrito Laure Perez.

Veronika Razpotnik (Fotografija: Amilio Ludwig-Dinkel)

Če je bil Krekspot na požarnih štengah, pesniški prvenec Veronike Razpotnik, mestoma izrazito aktivistično naravnan, bo Sršena pičim nazaj političen prek samega obstoja v družbenem smislu depriviligiranih oseb in se bo s širšo družbeno problematiko ukvarjal skoraj izključno prek intimnih odnosov.

Feri Lainšček (Fotografija: Andraž Gombač)

Z romanom Kurja fizika Feri Lainšček zaključuje trojico romanov, s katero tematizira spomine na otroštvo v Prekmurju. V prvi knjigi Kurji pastir (2021), ki je kmalu postala uspešnica, opisuje čas okrog svojega rojstva. Tudi drugo knjigo Petelinje jajce (2023) so bralci izvrstno sprejeli. V njej avtor osvetljuje svoje predšolsko obdobje in čas otroškega magičnega mišljenja, ki je bilo pri njem še posebej izrazito. V romanu Kurja fizika pa bomo spremljali otroka v prvih razredih osnovne šole. To je tudi čas, ko starša po vseh zapletih naposled zgradita novo hišo. Družina se končno preseli z revnega püjkla v novo okolje. Pisatelju je uspelo ohraniti značilen pripovedni slog in poetični jezik, obenem pa je delo prežeto z večjo mero humorja in iskrivosti. Z novim literarnim delom Ferija Lainščka tako dobivamo vsebinsko zaokrožen in prepričljiv roman, obenem pa mojstrsko izpisan zaključek trilogije.

Prizor iz filma The Shining (Fotografija: zajem zaslona)

Prevajalec Marko Košan in založba Beletrina že nekaj let redno zalagata navdušene bralce Kingovih uspešnic. Tokratna bera prinaša eno njegovih najuspešnejših del, ki je prek Kubrickovega filma z Jackom Nicholsonom že zdavnaj postalo del kolektivnega kulturnega spomina. Nova služba Jacku Torranceu ponudi odlično priložnost za nov začetek. Kot oskrbnik impozantnega starega hotela izven sezone bo imel dovolj časa, da se bolj poveže z družino in do konca spiše svoj roman. Odrezana od sveta sredi snežnih zametov visoko v gorah pa postaja idilična lokacija vse bolj zlovešča. Edini, ki opazi strašljive sile na območju hotela, je Danny Torrance, petletnik z nenavadnimi telepatskimi sposobnostmi. Stephen King se je v svoji četrti in dotlej največji uspešnici iz leta 1977 navezal na znamenito kratko zgodbo Edgarja Allana Poeja Maska rdeče smrti ter jo nadgradil z vznemirljivim protagonistovim notranjim monologom. Roman je morda zasenčila le Kubrickova filmska priredba leta 1980, ena najvplivnejših grozljivk, ki je King sicer ne mara. Kubrickov film odlikuje predvsem briljantno upodobljena klavstrofobična atmosfera praznega hotela, roman pa je mnogo več, saj s sugestivno pripovedno spretnostjo prodre do najbolj skritih misli glavnih likov, kjer ždijo tiste prave pošasti.

Ana Svetel

Prozna zbirka Ane Svetel preigrava motive, ki so trdno zasidrani v tukaj in zdaj, a se hkrati zdi, da predobro znani kolorit Evrope 21. stoletja s slutnjo skrivnosti in enigmatičnosti tudi presegajo. Srečamo mlado znanstvenico, ki ob vrnitvi v domače stanovanje ugotovi, da je nekaj nepreklicno drugače, a da spremembo zaznava le ona. Nosečo kiparko, ki po mnogih letih naveže stik s sorodnicama v Beogradu, a se ob srečanju sooči z njuno nemogočo zahtevo. Sta nori ali so njuna svarila upravičena? Spor med profesorjem in študentko, ki v središče postavi vprašanje krivde. Komu verjeti, ko se zdi, da je razmerje med žrtvijo in storilcem strukturno določeno? Ko se po desetih letih sreča skupina prijateljev, ki so preživeli semester na izmenjavi, se pod površjem nostalgije in grenko-sladkim vsakdanom mladih odraslih začnejo razkrivati spomini na prvi pogled nedolžne mesece v tujini. A čigavi spomini so pravi? In kako živeti z njimi?

Thomas Moore: Zgovornost tišine (Primus)

Thomas Moore s sočutjem in z globokim vpogledom predstavi privlačno možnost lažjega, lahkotnejšega drsenja skozi življenje ob doživljanju miru, spokoja in odprtosti praznine. Ob pomoči starodavnih in sodobnih zgodb nam ljubeznivo pokaže, da nas nenehna večopravilnost morda ne bo pripeljala nikamor in da praznina ni primanjkljaj, temveč povabilo. Praznina je lahko naša najsijajnejša učiteljica. Ko se vsakodnevno zavedamo spokojne prostranosti našega sveta in našega življenja ter jo tudi cenimo, to ne pomeni, da se umikamo pred resničnostjo, ampak da iz vsega srca izrekamo dobrodošlico vsemu najresničnejšemu in najpomembnejšemu. Kot zanimivost, avtor je oče znane pevke Ajeet, ki bo aprila gostovala tudi v Ljubljani.

Ezra Pound: The Pisan Cantos (New Directions, 2003, naslovnica angleške izdaje)

S prevodom pesnitve Ezre Pounda Pizanski Cantos dobivamo v slovenščini malo manj kot osemdeset let po nastanku eno najpretresljivejših in tudi najzahtevnejših del svetovne poezije dvajsetega stoletja. Pizanski Cantos so del mogočne pesnitve Cantos, ki jo je Pound intenzivno pisal pol stoletja, a v njenem okviru pomenijo samostojno enoto in točko največje intenzivnosti. Nastali so, ko se je pesnik ob koncu druge svetovne vojne zaradi svojih radijskih oddaj na Radiu Rim, zaradi katerih je bil kot ameriški državljan v ZDA v odsotnosti obtožen veleizdaje, znašel v kazenskem taborišču ameriške vojske v bližini Pize. V enajstih spevih, ki so nastali v tem taborišču, je šel pesnik skozi osebne spomine in skozi spomine v drugi svetovni vojni ranjene civilizacije, da bi se radikalno soočil s simbolnimi izhodišči te civilizacije in našel novo pot. To je obenem poezija o najtežji preizkušnji in svetlobi, ki se rojeva iz najgloblje temè, pesnitev o radikalni transformaciji pogleda, ki pekel spreminja v raj. Pesnik je bil namreč prepričan, da je bistvo umetnosti »energija, nekaj bolj ali manj kot elektrika ali radioaktivnost, sila, ki prežema, vari in združuje«. Prevajalec Miklavž Komelj je dodal obsežne opombe, ki postavljajo pesnitev v zgodovinski kontekst, in spremno študijo, v kateri poskuša odgovoriti na vprašanja o travmatičnem kratkem stiku med pesnikom in politiko, se sprašuje o razmerju med tradicijo in utopijo ter interpretira Poundovo pesniško dejanje kot iniciacijo.

Valentijn Hoogenkamp: Antiboy (De Bezige Bij, 2022, naslovnica nizozemske izdaje)

Roman Antiboy se dogaja na zapletenem presečišču med spolom in spolno usmerjenostjo, spolnimi vlogami in medčloveškimi odnosi. Valentijn se po preventivni mastektomiji, kirurški odstranitvi dojk, odloči za vmesno spolno identiteto, ki se mu zdi bolj naravna. Avtor iskreno spregovori o trenjih, ki so tej radikalni odločitvi sledili v odnosih z zdravniki, prijatelji, družino in ljubimci.

Ottessa Moshfegh: My Year of Rest and Relaxation (Penguin Books, 2019, naslovnica angleške izdaje)

Roman o mladi ženski sredi New Yorka v letu 2000. Življenjskim težavam skuša ubežati s pomočjo dolgotrajne hibernacije, ki jo omogočita najslabša psihiatrinja v zgodovini literature in obilica eksperimentalnih zdravil na recept. Kljub zunanjim privilegijem – živi od dediščine, je lepa in ima lahkotno službo v umetniški galeriji – jo preveva globoka praznina. Avtorica Ottessa Moshfegh bralcu približa, kako razumljiva in celo nujna je lahko občasna odtujenost od sveta … Roman podpisuje eno najdrznejših, visoko uveljavljenih novih literarnih imen, združuje pa nežnost in črni humor, neusmiljenost in sočutje ter predstavlja izjemno delo v moderni literaturi.

Robert Simonišek

Štirje pesniški cikli književnika in umetnostnega zgodovinarja Robert Simoniška predstavljajo poglobljen vpogled v raznolike izkušnje vsakdana ter izpostavljajo preplet sedanjosti in spominov. V ospredju je raziskovanje človeške narave in razmerij v družbi, kar izziva introspekcijo in razumevanje kompleksne človeške eksistence v sodobno strukturiranem, razdrobljenem svetu. Robert Simonišek v pesniški zbirki Lažji in temnejši artikulira svoja čustva v kontekstu zunanjega in notranjega, intimnega in kolektivnega, doživljanja ponovitev in enkratnosti, tišine in krika. Poezija se vzpostavlja kot poskus združevanja in preseganja tovrstnih, navideznih nasprotij. S podobami in opisi razpoloženj tako urbanega okolja kot odmaknjenih krajev tematizira notranji tok in izpostavlja vlogo opazovanja in povezovanja, razumevanja esencialnih vprašanj, družbenih in okoljskih sprememb ter položaja umetnosti. Minljivost življenja se prikazuje skozi avtorefleksijo krhke, a vztrajne identitete, ki trči v sodobne družbene izzive in konflikte, tehnološki napredek in cenzuro.

Valerie Perrin: Fresh Water for Flowers (Europa Editions, 2021, naslovnica angleške izdaje)

Violette Toussaint je oskrbnica na pokopališču. Prej je bila čuvajka železniškega prehoda. Morda to ne zveni kot obetaven nastavek precizno napisane literarne sladice. Toda Violettina zgodba ima svoj prej in potem, ima tragedije in žalosti in veselja in drobne radosti in spomine, ima pa tudi zaplet, razplet in upanje. Fotografinja in scenaristka Valérie Perrin ustvarja skupaj s svojim partnerjem Claudom Lelouchem, v tej duhoviti, tenkočutni in napeti zgodbi pa je naslikala ves spekter značajev in preplet usod. V slovenščino je bralno senzacijo, ki žanje uspehe po vsej Evropi, prevedla Mimi Podkrižnik Tukarić.

Eduardo Galeano: Football in Sun and Shadow (Penguin Classics, 2018, naslovnica angleške izdaje)

Knjiga Nogomet na soncu in v senci (2015) urugvajskega pisatelja in nepopustljivega levičarskega borca Eduarda Galeana (1940–2015) je zbirka kratkih, sočnih, čustvenih in političnih poglavij o nogometu. »Zgodovina nogometa je žalostno potovanje od lepote k dolžnosti,« pravi Galeano. »Ko je igra postala industrija in spektakel, ki nosi gromozanske profite, so iz nje iztrgali lepoto. Tehnokracija profesionalnega športa je vsilila nogomet bliskovite hitrosti in surove moči, ki zanika radost, ubija fantazijo in izganja drznost.« Toda pisatelj, ki je, kakor vsi urugvajski otroci, nekoč sanjal, da je strašen nogometaš, v resnici pa je bil na igrišču navaden štor, je še vedno hodil na nogometne tekme ali jih spremljal po televiziji, in to zaradi pričakovanja ene same poteze, ki je »prepovedana svoboda« v igri. Med jedrnatimi opisi svetlih in temnih plati nogometa so tudi analize svetovnih prvenstev in portreti imenitnih igralcev, ki so na njih zasijali, od prvega leta 1930 (zmaga je pripadla Urugvaju) pa vse do leta 2014. Izstopa tale pikra ocena prvenstva iz leta 2002: »Nike je zavzel prvo in četrto mesto, Adidas pa drugo in tretje.« To je najbolj jedrnat povzetek ‘športizacije’ vsakdanjega življenja in posebne zasvojenosti človeške vrste s športnimi znamkami, zlasti nogometnimi.

Jernej Šček (Fotografija: ZTT)

Jernej Šček po velikem odzivu prve knjige, v kateri je zbral 26 pogovorov z velikimi imeni italijanskega kulturnega sveta, pripravlja nadaljevanje, v katerem bo svoje delo še nadgradil: več intervjujev, več strani, globlja razmišljanja. V nekajletnem sodelovanju z Delovo Sobotno prilogo je nanizal številne pogovore s filozofi, zgodovinarji, pisatelji, psihologi, ki odsevajo današnjo intelektualno misel v Italiji. Raznolika paleta portretov predstavlja osebnosti, kot so pisatelji Erri De Luca, Giulia Camminito, Antonio Scurati, novinar Corrado Augias, stripar Zerocalcare, kuharska mojstrica Antonia Klugmann …

Fotografija: Vodnik Gorica

Knjiga z delovnim naslovom Peš in na kolesu med Gorico in Novo Gorico bo prvi vodnik, ki bo dve mesti ob meji povezal v eno. Andrea Bellavite, italijanski intelektualec, kustos v Ogleju in dober poznavalec Gorice in njene okolice, je pripravil svojevrsten turistični vodič, za katerega je izdelal osem krožnih poti, ki jih lahko opravimo peš ali na kolesu. Z beleženjem poti prikazuje zgodovino, umetnost in kulturo mest, ki sta si tako blizu in obenem daleč. Knjiga, opremljena s fotografijami in zemljevidi, bo izšla v isti zbirki kot uspešen in večkrat ponatisnjen vodnik po slovenskem Trstu Kako lep je Trst. Prihaja v pravem času, na pragu Evropske kulturne prestolnice Nova Gorica – Gorica, EPK GO25.