AirBeletrina - Knjige leta 2022, ki jih nestrpno pričakujemo
Seznami 15. 1. 2022
Čas branja
Čas branja: 13 min

Knjige leta 2022, ki jih nestrpno pričakujemo

Preteklo leto je bilo na knjižnem področju bogato, dobili smo veliko število novih knjig. In kaj nas čaka letos? Katerih knjig se veselimo in jih nestrpno pričakujemo? Čakajo nas številne zanimive izdaje, preveč za en sam prispevek, zato vam jih predstavljamo le nekaj. Vsekakor bo leto 2022 leto dobrega branja.

Drago Jančar: Ob nastanku sveta (založba Beletrina)

Ob nastanku sveta je pripoved o svetu, ki ga še ni bilo in mu je »določeno« nastati šele pred našimi očmi. O veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je zategadelj edinstvena in neponovljiva. Že res, da se je zgodila v mestu M., a prav lahko bi se zgodila tudi kjerkoli drugje v naši deželi. Očem je namreč naposled dano videti tisto, kar je stvarem skupno. Takšne stvari so se takrat, v šestdesetih letih minulega stoletja, pri nas pač dogajale, a doživel in opisal na prav tak način in s tako pripovedno močjo jih je lahko samo nekdo, ki je ob resničnih in vidnih dogodkih razkrinkal tudi njihovo skrito stran. Založba napoveduje, da gre za Jančarjev morda najbolj ganljiv, vsekakor pa zelo osebnoizpovedni roman, ki nas začara z značilnim avtorjevim sugestivnim pripovednim podajanjem in vrtinčastim slogom, s katerim nas počasi, a vztrajno vleče v središče skrivnosti ljudi in sveta, kolikor nam jih je dano spoznati za časa življenja.

Tadej Golob: Koma (založba Goga)

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se zbudi iz kome in ne ve, kaj ga je pripeljalo vanjo. Padel naj bi z grebena Polhograjske grmade, priljubljene izletniške točke Ljubljančanov, kamor je šel na popoldanski tek. Med okrevanjem – polomil si je dvanajst kosti, od tega vsa vratna vretenca, in utrpel krvavitve v možganih – skuša sestaviti dogajanje zadnjega poletja in primera, za katerega je bil zadolžen ter je očitno padel na sodišču. Obenem vse bolj spoznava, da bi ta primer in njegova nesreča lahko bila povezana. Po Sloveniji razsajata avtoritarna oblast in covid.

Irena Svetek: Beli volk (založba Beletrina)

V Kočevskem rogu leži golo truplo mlade ženske, nekdo ji je prerezal vrat in jo odvrgel v zaraščenem pragozdu. Na obrazu ima masko v obliki volčje glave, ki ima namesto ust železne palice. Patolog Patrik Valbureto ugotovi, da je bila žrtev posiljena, na njeni rami najde človeški ugriz. Tožilec Mio Aurelli mora ob pomoči ekipe ugotoviti, kdo je umorjena in kaj pomeni bela volčja maska. Poti vodijo v Belo krajino, kjer je Aurelli preživel poletje z bivšo ženo Violo, in v Kočevje, kjer je žrtev delala v Društvu za zaščito kočevskega volka. Aurelli spozna Peruna in Mokoš, starša umorjene ženske, ki skrivata veliko družinsko skrivnost, in ko v votlini sredi Kočevskega roga najdejo novo truplo, se zgodba o prepovedani ljubezni in grehih prednikov začne počasi sestavljati. Beli volk je druga v vrsti psiholoških kriminalk Irene Svetek, okvir zgodbe pa je vpet v staroslovansko mitološko izročilo.

Vesna Lemaić: Ded in vnukinja (Cankarjeva založba)

Nova kratkoprozna zbirka mojstrice te zvrsti Vesne Lemaić je, tako kot smo od nje že dodobra vajeni, nekaj povsem novega. Rdeča nit knjige so tokrat zgodbe s »province«, s predelov Slovenije zunaj Ljubljane, kjer se srečujeta postmoderni svet in tradicija, mladi, ki živijo v svojem svetu, in stari, ki so ostali v svojem, na preseku urbanega, digitalnega sveta in realnosti podeželja. Gre za pripovedi iz sveta, o katerem ne beremo pogosto; predvsem pa o njem ne beremo tako kompleksnih, fino izpisanih zgodb, polnih milosti, razumevanja in topline, hkrati pa šumov v komunikaciji, nesprejemanja in odtujenosti.

Irena Štaudohar: Fižolozofija (Mladinska knjiga)

Irena Štaudohar, ena najbolj branih slovenskih publicistk in avtorica ene najbolje prodajane knjige letošnjega leta Kaj hoče ženska, je pred časom objavila vrsto kolumn, v katerih je združevala svojo ljubezen do vrtnarjenja in narave ter prepletanje navdihujočih zgodb velikanov svetovne umetnosti, ki jih je na vrtnarjenje in naravo vezalo bodisi njihovo umetniško ustvarjanje bodisi njihov življenjski etos. Iz tega izhodišča je nastala poetična knjiga Fižolozofija o čudovitem svetu vrtnarjenja, ki ga avtorica s svojim prepoznavnim slogom izvrstne opazovalke in načitane avtorice mimogrede zapelje v meditacijo o življenju in človekovi povezanosti z naravo.

Esad Babačić: Navijaj v sebi (Cankarjeva založba)

Rožančev nagrajenec leta 2020 Esad Babačić tudi v svoji drugi esejistični knjigi ostaja zvest liričnemu ubesedovanju stvarnosti, iz katere se rad umakne s svojo časovno kapsulo, ki je ne prežema toliko nostalgija kot poskus razumevanja, soočanja s preteklostjo. Še vedno je zelo oseben in drzen, ko gre za razkrivanje čustev, kar ga ločuje od večine domačih avtorjev; še vedno gre za poklon mestu Ljubljana, ki je, kot je zapisal Muanis Sinanović, »vpisana v vsak njegov stavek,« tako zelo, »da se njegova mladost kaže kot mladost mesta. Njegovo staranje je staranje Ljubljane.« Knjiga Navijaj v sebi torej nadaljuje tam, kjer se je zaključila Veš, mašina, svoj dolg (2020), in se trudi, da bomo lahko na svetli strani meseca spet videli dlje in jasneje.

Miha Mazzini: Pop (založba Goga)

Prvoosebni pripovedovalec se spomladi leta 2020 znajde v čustveni luknji – partnerka ga je zapustila – šestkrat zapored. Mučijo ga more, nesmiselni prizori, ki ga pričnejo spreletavati tudi čez dan in so nedvomno povezani z njegovim otroštvom. Prijatelji odkimavajo nad njegovim stanjem in vsakdo ima svoj predlog za čudežno rešitev: od hoje po žerjavici preko desetdnevnega klečanja pri budistih in šamanskih ritualov do hoje po romarski poti Camina. Pripovedovalec s prezirom skeptika vse odklanja, a za nameček zaradi koronavirusa zaprejo družbo in obtiči doma, kjer uvidi, da nekaj mora storiti, drugače se mu bo zmešalo. Vse predloge zapiše na list in jih sklene izvesti čisto vse, kar po vrsti. Znotraj pandemičnih časov se odpravi na potovanje, polno zadreg, hkrati pa potuje tudi v svoje lastno otroštvo, da bi na ta način prišel do dna čudnim spominom ter skrivnostim srca.

Jurij Devetak: Nekropola – roman v stripu po literarni predlogi Nekropola, Boris Pahor (Mladinska knjiga)

Vizualni element obeležuje tudi drugo knjigo. Po literarni predlogi osrednjega in še kako aktualnega Pahorjevega romana Nekropola namreč nastaja istoimenski roman v stripu. Pobudo za nastanek je dal kar sam risar, novi zamejski sodelavec Mladinske knjige Jurij Devetak, ki v svojem »branju« sicer spoštljivo sledi duhu izvirnika, hkrati pa ob njegovi preselitvi v drug medij prevzame poslanstvo, v sliki posredovati pisateljev poklon žrtvam holokavsta. Devetakov stripovski prvenec po eni strani napeljuje k branju romana, hkrati pa suvereno obstaja kot avtonomen, suveren primerek žanra, ki je pri nas končno deležen enakopravne obravnave.

Boris A. Novak: Svoboda je glagol (založba Goga)

Pesem Svoboda je glagol je v preteklem letu postala himna petkovih protestnikov, a hkrati je še veliko več – ena najboljših in najbolj prepoznavnih pesmi mojstra slovenske poezije. V zbirki Svoboda je glagol je nekaj protestnih pesmi, še več pa pesmi o smrti, o minevanju, bolečini ob izgubah, ki smo jih številni kruto občutili v teh težkih letih. Tu so žalostne pesmi o množičnem umiranju, tu so nekrologi, napisani ob smrtih znancev, prijateljev, vzornikov. To je kruta, a tudi svetla, mojstrska poezija, ki ne bo pustila nikogar hladnega.

Ivan Sivec: Blagoslov gora (založba Družina)

Avtor je bil devetkrat na vrhu Triglava, dvakrat je prespal v Staničevi koči. Obakrat se je spraševal, kdo je bil pravzaprav Valentin Stanič, in zdaj je temu slovenskemu duhovniku, prvemu alpinistu, pesniku, pisatelju, učitelju in humanistu posvetil biografski roman. Leta 1800 je le dan za prvopristopniki splezal na 3789 m visoki Grossglockner in ob tem kot prvi izmeril tudi višino najvišjega vrha Avstrije. Doma pa je skrbel za tako nujno izobrazbo, se posvečal socialnim razmeram, pomagal pri delu, v nesrečah, bolezni in revščini; v Gorici je ustanovil slovensko knjigarno in prvo gluhonemnico na naših tleh …

Sebastijan Pregelj: Zgodbe s konca kamene dobe (založba Miš)

V začetku leta 2022 bo svoj zaključek doživela izredno uspešna zbirka Zgodbe s konca kamene dobe avtorja Sebastijana Preglja. Zadnja, sedma knjiga z naslovom Nov dom, opisuje dogajanje, potem ko sta se Brin in Črna končno vrnila v domače loge. Presenečena ugotavljata, da se je, odkar sta odšla, veliko spremenilo. Rodovi so se med seboj sprli, kar pa se, to Brin dobro ve, ne bo dobro obneslo in bi lahko ogrozilo prihodnost vseh. Mu bo uspelo pomiriti strasti in zakopati bojne sekire?

Mitja Velikonja: Podobe (Mladinska knjiga)

Tako kot stripa se je tudi grafitov do nedavnega držal negativni predznak, precej predsodkov, ki so v glavnem povezani z »distribucijo« vsebine grafitov, pa še vedno ostaja. Bogato dokumentirana monografija političnega grafita Podobe nestrinjanja poznavalca grafitov, sicer pa kulturologa in profesorja Mitja Velikonja, je kulminacija njegovega dvajsetletnega terenskega dela na različnih koncih sveta. Seveda je največ domačih in aktualnih grafitov, ki kot lakmusov papir reflektirajo kontroverzna dogajanja našega prostora in časa. Kot pravi Dubravka Ugrešić: »Velikonja ob branju, razumevanju in interpretiranju jezika grafitov podaja bolj relevantno diagnozo tranzicijskih družb in njihovih bolezni kot večina ‘uradnih’ zgodovinopiscev«.«

Elena Ferrante: Izgubljena hči (Cankarjeva založba)

Leda, ločenka srednjih let, se na letovanju na ionski obali prepušča nenadejanemu občutku svobode, potem ko sta odrasli hčerki odšli živet k očetu v Toronto. Toda kaj kmalu jo povsem obsede Nina, mlada mama, ki jo sreča na plaži in se z njo zaklepeta. Nina ji kmalu zaupa temno skrivnost, nakar nek na videz povsem banalen pripetljaj grozi, da bo nepovratno razdrl mlado družino. Ljubezenski oziroma družinski roman prepleten s psihološko srhljivko, ki je – znova – ne boste mogli odložiti. Ferrante, kakršno poznamo in imamo najraje: odkrita, neposredna in nepozabna. Po romanu je Maggie Gyllenhaal za Netflix posnela svoj režijski prvenec, ki bo eden glavnih favoritov za letošnje oskarje.

Jordan B. Peterson: Zemljevidi pomena (založba Družina)

Zakaj so ljudje različnih kultur in obdobij oblikovali mite in pripovedi s podobno strukturo? Kaj nam ta podobnost pove o človeškem umu, morali in zgradbi sveta? Kanadski klinični psiholog Jordan B. Peterson, avtor uspešnice 12 pravil za življenje: protistrup za kaos, predstavlja provokativno hipotezo o povezavi med tem, kar nam sodobna nevropsihologija govori o možganih, in tem, kar že dolgo pripovedujejo rituali, miti in verske zgodbe. Delo, ki združuje nevropsihologijo, kognitivno znanost ter freudovski in jungovski pristop k mitologiji ter pripovedi, predstavlja teorijo, ki omogoča dostop do modrosti in pomenu mita.

Max Brod: Franz Kafka. Biografija (LUD Literatura)

Knjiga Maxa Broda bo prva biografija Franza Kafke v slovenščini, z njo napovedujejo tudi 100. obletnico Kafkove smrti, ki jo bomo obeležili leta 2024. Pisatelj in skladatelj Max Brod je bil od študijskih let pa do Kafkove prezgodnje smrti njegov najtesnejši prijatelj. Srečevala sta se bolj ali manj vsak dan, skupaj sta obiskovala judovsko gledališče, literarne večere in predavanja, potovala po Češki in po Evropi, skupaj prebirala literarna dela svojih favoritov, posvečena sta bila v intimne skrivnosti drug drugega. Brod je bil nazadnje tisti, ki je ohranil Kafkovo literarno zapuščino pred uničenjem in poskrbel za objavo njegovih najpomembnejših del, pa tudi bolj ali manj vseh drugih. O njem je kot gotovo najboljši poznavalec njegovega življenja napisal tudi več knjig, njegov lik je celo ovekovečil v romanu. Podatkovno najcelovitejši in največkrat ponatisnjeni ter dopolnjeni življenjepis je prvič izšel leta 1937 pod preprostim naslovom Franz Kafka. Biografija. V njem nas Brod seznanja s podrobnostmi iz Kafkovega življenja, kot opazovalec iz prve roke komentira družinska razmerja in Kafkovo ljubezensko življenje, objavlja pa tudi kopico dokumentov ter osebnih pričevanj, ki pomembno osvetljujejo Kafkovo literarno delo. Brodova komunikativno spisana biografija je tako ne le avtentičen – in tudi komentiran – prikaz Kafkovega življenja, temveč tudi neprecenljiv vir za vsakogar, ki se želi s Kafkovim življenjem in delom spopasti kot interpret.

Marieke Lucas Rijneveld: Nelagodje večera (založba Beletrina)

»Izjemno«, »vznemirljivo«, »sijajno«, prelepo« so le nekateri od presežnikov, s katerimi so osrednji svetovni mediji pospremili roman mlade nizozemske avtorice Marieke Rijneveld. Kar težko je verjeti, da je delo, ki je v izvirniku izšlo pri pisateljičinih »rosnih« 27 letih, nastajalo kar šest let! Za svojo veliko zgodbo je treba tudi potrpeti, kot mora marsikdaj potrpeti desetletna Jas, saj odrašča v globoko verni družini na duhamornem podeželju. Ustaljeni družinski ritem se poruši ob tragični nesreči, za katero deklica še najbolj krivi sama sebe. Po njej seveda v družini ni nič več, kot je bilo, starši in otroci pa se na smrt ožjega družinskega člana odzovejo na različne načine. Osupljivi romaneskni prvenec je fascinantna študija žalovanja, navdihnjena z resnično avtoričino izkušnjo ob izgubi brata.

Irvin D. Yalom in Marilyn Yalom: Med smrtjo in življenjem. Ljubezen, izguba in kaj šteje na koncu (založba UMco)

V tej knjigi, ki po svoji zasnovi skoraj nima ekvivalenta v knjižni produkciji, do zdaj dostopni v slovenskem jeziku, sta se kot soustvarjalca prvič (in tudi poslednjič) povezala dva ugledna avtorja svojega časa – Marilyn Yalom (1932–2020), priznana zgodovinarka in avtorica, ki je v svojih knjigah precizno obdelovala različne ženske teme, in svetovno znani psihiater in psiholog Irvin D. Yalom (1931), morda najboljši pisatelj med psihoterapevti, kar jih obstaja, in avtor odmevnih knjig, kot so Rabelj ljubezni, Darilo terapije in Kako sem postal, kar sem. Tema te izpovedne knjige so temeljne prvine človekovega bivanja: minevanje, partnerstvo in bližajoči se konec enega od dolgoletnih življenjskih sopotnikov. Potem ko postane jasno, da Marilyn pred seboj nima več veliko, se skupaj z Irvinom odločita, da bosta zadnje skupno obdobje polstoletnega zakona popisala v izmeničnih, tankočutno izpisanih poglavjih vse do njenega konca. A zgodba se tu ne konča; potem ko Marilyn ni več, se Irvin v nadaljevanju knjige v svoji novi vlogi, kot eruditski psihiater s polstoletnim stažem, občutljivo analizira in proučuje tako lastne faze žalovanja za izgubljeno drago osebo kot se obenem navaja na nove okoliščine svojega (starostnega) samskega življenja.

Shannon Lee: Bodi voda, prijatelj moj. Bruce Lee in njegovo učenje (založba Primus)

Bruce Lee je kulturna ikona, ki je po vsem svetu znana po borilnih veščinah in svoji filmski zapuščini. Lee je bil tudi filozofski mislec, ki je že v mladih letih spoznal, da so borilne veščine veliko več kot samo fizični trening – pravzaprav so čudovita prispodoba za polno življenje. V knjigi Bodi voda, prijatelj moj, Leejeva hčerka razodeva ključne koncepte očetove filozofije in nam pokaže, kako jih lahko uporabimo kot orodje za osebnostno rast in samouresničitev. Vsako poglavje prinaša novo lekcijo spoznanj Brucea Leeja in razkriva uvide iz njegove brezčasne filozofije »bodi voda«. Shannon sledi očetovim besedam in preskuša njegove nauke na svoji koži, obenem pa spodbuja bralce, naj ob pomoči očetove filozofije najdejo svoj pravi jaz ter vključijo njegove ideje in vaje v vsakodnevno življenje – najsi bo ob učenju nečesa novega, pri premagovanju ovir ali pa iskanju prave poti v življenju.

Roger Scruton: Pijem, torej sem (založba Družina)

Sir Roger Scruton je bil priznani angleški filozof, predavatelj, konservativec. Pijem, torej sem – filozofov vinski vodič je druga Scrutonova knjiga, ki je bila prevedena v slovenščino. Zanimivo dejstvo je, da je vino spremljevalec in spodbujevalec mnogih filozofskih debat in simpozijev, po drugi strani pa se zelo redko filozofira o samem vinu in knjig, ki so posvečene prav tej tematiki, je presenetljivo malo. Scruton je naredil ravno to, razmišlja in filozofira o vinu.