majhni stroji
okrog tebe
hrumijo naučeni
prej na klofute
zdaj na potrjevanje
ti veš da ni nikogar
a govoriš
včasih pride po cesti mimo vlačilec ali film
reka nosi splete vejevja
daj mi kruh
pusti luč prižgano
na videz, reče
sužnji so prosti ko je vse postrojeno
kajti naučili so se
snovi, zlizani s temi deskami
navijajo veslači iz galeje
(morje, sinje morje)
sami sebe navijajo
izbranci tečejo v umetni naravi
športno
naviti kot ure
ali igračke
navijači jih navijajo vsak dan
ko sami od sebe v galeji kupujejo karte
trgovine, časopisi se odpirajo
v duši
z besedami, blagom, jezikom in sužnji, kar je včasih isto
majhne strojnice
te obstreljujejo z majhnimi kroglami
vstavki v razgovoru
malo po malem
medtem ko ješ, dokler ne greš
v divjino sam
včasih gre mimo vlačilec ali mušica
to v kar meriš
ni živo?
ti si roka ki spušča rolete
jutro je barka, predvečer baraka
želja po obračunu je del bolezni in zdravljenje tudi
davkar zahteva svojo državo
zdravje je druga, nenačrtovana igra
sporiš vržen v hiter potok
ki ti je ves čas ob nogah
sužnje dvigni ali jih pusti
vse zbegaj v veselju
naj podoba razpade
naj zdaj vse zamuja
