»Vsesplošno priznana resnica je, da samski moški s čednim premoženjem nujno potrebuje ženo. Ko se tak moški naseli v soseščini, naj so njegova čustva in nazori še tako malo znani, je ta resnica v miselnosti okoliških družin tako globoko zakoreninjena, da ga imajo za zakonito lastnino te ali one svojih hčera.«
Znameniti začetek romana Prevzetnost in pristranost angleške pisateljice Jane Austen (1775–1817), ki danes velja za eno najboljših del evropskega romanopisja, je predvsem zelo poveden, saj zgolj v nekaj stavkih zaobjame tematsko in slogovno bistvo pisave, ki jo je avtorica razgrnila v domala vseh svojih romanih. Poroka, rod in denar so osrednja vodila mladih posameznic, k čemur vsaj toliko kot one, ali še bolj, stremijo njihove matere. Svobodna izbira partnerja in življenjskega sloga nista sprejemljiva; sta znak manjvrednosti, pohujšljivosti in družinskega neuspeha. Čednost kandidata ne označuje privlačnosti njegovega videza, ampak se s tem pridevkom označuje obilje njegovega premoženja.
Avtorica v vrhunski, ironični in nenavadno lahkotni prepletenosti realističnega prikaza častihlepnosti in omejenosti višjega srednjega sloja na angleškem podeželju s preloma 18. in 19. stoletja ter pronicljivega vpogleda v intimo njenih posameznikov pokaže, da prvi vtisi, pogojeni s prevzetnostjo in pristranostjo, po vsej verjetnosti varajo.
V tem duhu živi tudi gospa Bennet, katere osrednja skrb je čim bolje omožiti pet odraslih hčera, med katerimi se inteligentna in samosvoja Elizabeth odloča drugače od materinih in družbenih pričakovanj. Izpisana v pisateljičini delni alteregovski maniri z lahkoto zavrne poroko z bratrancem, ki bo po očetovi smrti nasledil celotno družinsko premoženje, poroka ene izmed hčera z njim pa bi pomenila eksistencialno varnost družine. Njene oči so uprte v skrivnostnega in na pogled nedostopnega Darcyja, ki se ob prej omenjenem gospodu s čednim premoženjem pojavi v bližini njihovega posestva. Njuno naključno, spodletelo srečanje pomeni vznik konflikta romana in njuno (dvojno) zmoto, ko Darcy skozi lastno »prevzetnost« vidi »pristranost« Elizabeth, ta pa skozi lastno »pristranost« vidi Darcyjevo »prevzetnost«. Avtorica v vrhunski, ironični in nenavadno lahkotni prepletenosti realističnega prikaza častihlepnosti in omejenosti višjega srednjega sloja na angleškem podeželju s preloma 18. in 19. stoletja ter pronicljivega vpogleda v intimo njenih posameznikov pokaže, da prvi vtisi, pogojeni s prevzetnostjo in pristranostjo, po vsej verjetnosti varajo. Da ples, ki ga plešeta oba protagonista, kljub predpisanim, ponavljajočim se korakom zanju postane gracilen ples navdiha, svobode in očarljive individualnosti, ki njuna prvotna spodletela srečanja prelevi v njihovo nasprotje.
Po poročanju časnika The Independent gre v zvezi s prvotno zavrnitvijo objave rokopisa za eno najslabših poslovnih odločitev v založniški industriji, ko je londonski založnik Thomas Cadell leta 1797 zavrnil objavo rokopisa tedaj 22-letne Austen.
Prvo različico romana, ki dobrih dvesto let po nastanku omogoča sodobna branja in nove, tudi postmoderne oziroma filozofske pristope, je Austen anonimno napisala v letih 1795 oziroma 1796, v končni različici pa je delo izšlo januarja 1813. Po poročanju časnika The Independent gre v zvezi s prvotno zavrnitvijo objave rokopisa za eno najslabših poslovnih odločitev v založniški industriji, ko je londonski založnik Thomas Cadell leta 1797 zavrnil objavo rokopisa tedaj 22-letne Austen. V pismu mu je pisateljičin oče, pastor George Austen, predlagal izdajo rokopisa v treh delih z naslovom First Impressions (Prvi vtisi) in ga vprašal za plačilo avtorskih pravic. Pismo mu je bilo vrnjeno s pripisom »zavrnjeno«. Roman je bil do danes prodan v več kot 20 milijonih izvodih in se, skupaj z drugimi petimi avtoričinimi romani – Razsodnost in rahločutnost (1811), Mansfield Park (1814), Emma (1815), Prepričevanje (1817) ter posthumno objavljeno Northangersko opatijo (1817) – uvršča v nepogrešljivo dediščino zahodne literature.
V slovenščini je roman prvič izšel leta 1968 v zbirki Sto romanov Cankarjeve založbe v prevodu Majde Stanovnik, ki je do danes edini slovenski prevod romana, h kateremu je obsežno spremno besedilo napisala Rapa Šuklje. Kljub ponatisu leta 1986 je presenetljivo dejstvo, da Pregled svetovne književnosti Janka Kosa (DZS, 1979) Jane Austen ne omenja, vključi jo šele Leksikon svetovne književnosti Cankarjeve založbe pet let kasneje. Ta je roman izdala še leta 2004 v zbirki Dediščina in leta 2006 v zbirki Žepnice, ki ga je leta 2013 ponatisnila. Letošnja izdaja romana je izšla v novo nastali zbirki Živi klasiki Mladinske knjige.
Roman je bil prvič ekraniziran leta 1995 kot televizijska serija v produkciji BBC s Colinom Firthom v vlogi Darcyja.
Roman doživlja televizijske, filmske, gledališke in literarne predelave, ki dokazujejo, da je zgodbo mogoče razumeti skozi različna kulturna branja in jo predstaviti skozi različne umetniške izraze. V slovenskih gledališčih sta znani dve postavitvi romana na oder. V dramatizaciji ameriškega gledališkega režiserja Jona Joryja je leta 2008 v režiji Zvoneta Šedlbauerja delo s podnaslovom »romantična komedija« uprizorilo Šentjakobsko gledališče v Ljubljani. V dramatizaciji Eve Mahkovic in režiji Matjaža Bergerja pa je za uprizoritev iz leta 2016, v katero je stkan tudi esej Prizorišče Dvojega Alaina Badiouja, poskrbel Anton Podbevšek Teater iz Novega mesta. Roman je bil prvič ekraniziran leta 1995 kot televizijska serija v produkciji BBC s Colinom Firthom v vlogi Darcyja. Najodmevnejša je filmska priredba iz leta 2005 v režiji Joeja Wrighta in z igrivo Keiro Knightley (Elizabeth), zadržanim Matthewom Macfadyenom (Darcy) ter modrim Donaldom Sutherlandom kot gospodom Bennetom v osrednjih vlogah. Obstaja tudi bollywoodska različica zgodbe z naslovom Bride and Prejudice (Nevesta in pristranost) iz leta 2004, najnovejšo, posodobljeno priredbo romana pa naj bi predstavljala nastajajoča Netflixova mini serija.
Roman navdihuje tudi druga literarna dela. Leta 2007 je založba Bloomsbury izdala roman Austenland ameriške avtorice Shannon Hale, v katerem je tridesetletna newyorška grafična oblikovalka Jane Hayes obsedena z romanom Prevzetnost in pristranost, še posebej z upodobitvijo Darcyja Colina Firtha iz BBC-jeve priredbe. Umrla teta ji je v oporoki zapustila izlet v tematski park Austen na angleškem podeželju, kjer prisotni igrajo vloge likov iz romana. Po romanu, ki mu sledi drugi v Halejevi seriji, Polnoč v Austenlandu, je bil leta 2013 posnet istoimenski film.
