AirBeletrina - Nespregledano: Junij
Panorama 4. 7. 2016

Nespregledano: Junij

Ilustracija: Ana Baraga

Junija se je treslo; začelo se je z Rogom, nadaljevalo pa z Brexitom in Luko Koper. Bilo je tako hrupno, da smo vsi komaj čakali, da si lahko zatisnemo ušesa in odidemo na dopust. Če ste internetu namenili svoj celotni prosti čas, v enem mesecu še vedno niste zmogli prebrati vseh mnenj o treh najbolj perečih temah, da o nogometu niti ne govorimo. Sicer pa smo v juniju za vas med drugim izbrskali Slavoja Žižka, ki prav nič ne verjame v neposredno demokracijo, čedalje manj pa tudi v levico, kratko zgodbo superzvezdnice Chimamande Ngozi Adichie, ki je posvečena Melanii Trump, ter primerjavo med Kurtom Gödelom in Franzom Kafko (ki bi včeraj praznoval rojstni dan).

 

Čeprav lahko navzven deluje neatraktivno, pa nekateri Rog naravnost obožujemo. Tovarna ima nenavaden šarm, kot razbiti zobje Shana MacGowana ali obrv(i) Fride Kahlo. Težko je reči, zakaj, ampak nepravilnosti nekaterim ljudem strašno pristajajo in nič drugače ni z neurejenimi kotički naših mest. Včasih se preprosto počutimo bolje v stari kavarni z umazanimi kozarci in počasno postrežbo, kjer pa nas, v nasprotju z brezosebnimi dizajnerskimi kafiči, vsi poznajo po imenu. V svetu, kjer je vse ožigosano, kodirano in sortirano po policah, ljudje potrebujemo kakšen družabni kraj, kjer se lahko počutimo doma in kjer naša lastna nepopolnost ne pride toliko do izraza.
N’Toko: Rogoviljenje. Mladina, 10. junij

 

Ko na zabavi konservativcev v hotelu Knightsbridge mlad moški v obleki poskuša pitati s klobasico natakarico, ki se trudi streči kanapeje, to nima nič opraviti s tem, da je Bolgarka, Romunka ali Francozinja. Narodnost natakarjev ne spremeni tega, da je ura njihovega časa vredna le približno funt več od steklenice mineralne vode, ki jo morajo z nasmeškom streči. Delati dvanajsturne izmene, pet dni v tednu, ki komajda pokrijejo najemnino in osnovne stroške v Londonu, so enake za tuje in britanske delavce.
Neda Neynska: Put-upon at the Ritz. London Review od Books blog, 28. junij 2016

 

Melania je rekla, da bo rože kupila sama.
Chimamanda Ngozi Adichie: The Arrangements’: A Work of Fiction. The New York Times, 28. Junij 2016

  

Gödela niso primerjali le s prijateljem Albertom Einsteinom ampak tudi s Franzem Kafko. Takšna je bila narava njegovega prispevka – le prgišče teoremov, a vsak med njimi monumentalen in fantastičen.
Siobhan Roberts: Waiting for Gödel. The New Yorker, 29. Junij 2016

 

V večini nastopov bi tudi zaman iskali sledove ironične ali kakšne druge distance do lastnega lika in dela. Avtorji se po vsem videzu sodeč v svojih nastopih jemljejo skrajno resno, kakor bi imeli še vedno vero v mandat iz nebes, ki upravičuje njihov posebni položaj in njihovo zahtevo po slišanosti. So kakor žalostna podoba tistih posiljevalcev, ki si skušajo s silo vzeti, kar mislijo, da jim po redu stvari pripada.
Vid Bešter: Dramaturgija fanatizma ali kako sem pokopaval ideale. LUD Literatura, 30. Junij 2016

 

Finalne tedne referendumske kampanje so spremljale kritike neposredne demokracije, elemente katere so v zadnjih letih obudili progresivci. /…/ »Neposredna demokracija je zadnja zabloda levice,« pravi Žižek. /…/ Dodaja, da so referendumi nepraktični za reševanje transnacionalnih izzivov in bi raje videl »navidezno svobodno odločanje, ki bi ga diskretno vodila pretkana elita.«
Slavoj Žižek on Brexit, the crisis of the Left, and the future of Europe. Open Culture, 1. julij 2016

 

Če so bili v Mariboru dovolj stacionarni radarji, je Primorce na noge dvignila ta dvoličnost in nedoslednost vlade. Odstop Jazbeca in (začasen) umik zahtev SDH je bil pričakovan, kajti nobena oblast ne more zmagati proti jeznemu ljudstvu na ulicah. Toda Jazbečev odhod ni dovolj, Jazbec je bil zgolj lutka v igri višjih interesov. Oditi bosta morala tudi državni sekretar Dragonja in minister za infrastrukturo Gašperšič. Kajti onadva sta zakuhala to godljo s služenjem lobističnim interesom, ki stojijo za njima. Tem interesentom pa je ključno predvsem to, da se projekt drugi tir zgradi čim dražje, da se pred tem naredi še več študij in da zaslužijo pri tem, ko bodo Luko Koper in SŽ preprodali.
Jože P. Damijan: Vlada v. Luka Koper: Strateški in upravljalski kaos politično infantilne vlade Blog, 2. Julij, 2016

 

Del gledališkega (pa tudi akademskega) establišmenta, torej elita, ki med drugim močno vpliva na velika strukturna in generacijska nesorazmerja, ki vladajo v slovenskem gledališču in kulturi nasploh, se dela, da to ni. Kot da bi vladajoča kultura sebe prepričevala, da je pravzaprav alternativa.
Ženja Leiler: Mi, gledališki mrliči? Sobotna priloga, 2. Julij 2016

 

No, Miro Cerar ima danes zgodovinsko priložnost, da z Reagan – Thatcherjevimi metodami Slovenijo popelje v obljubljeno deželo »novega liberalizma«. Številni mu bodo ploskali. Predvsem novinarji poslovnega časnika, veleposlaniki zahodnih držav, velike tuje konzultanske firme in zahodne korporacije. Slovenija bo končno prišla tja, kjer so si jo vedno želeli imeti. Privatizirana in integrirana v globalne verige vrednosti.
Jože P. Damijan: Zgodovinska priložnost za Cerarja, da nas po poti Reagana in Thatcherjeve popelje v “novi liberalizem” na Blogu, 3. Julij 2016