AirBeletrina - Porn: Terenski zapiski
Refleksija 21. 6. 2019

Porn: Terenski zapiski

Izbrani odlomki na temo porna in seksualnosti (ter poškodovanosti) iz nastajajočega romana Cona.

(Razpored podpoglavij je, z izjemo prvega, poljuden. Pričakovati kakršen koli dramaturški/esejistični pripovedni lok je povsem naivno.)

 

Neznana avtorica ali avtor, Romantični album iz zbirke Galitzin, 19. stoletje

Definicija

Termin porn je nastal kot okrajšava za pornography, pornografija. Z leti uporabe je, kot se rado zgodi, pričel živeti svoje življenje s svojevrstnim naborom pomenov – je, kot vsaka nova beseda, otrok svojega časa. V tem primeru predvsem otrok časa oz. dobe interneta.

Medtem ko je pornografija (pol)umetniška zvrst ali žanr, obremenjena s svojim prvotnim pomenom (dobesedno: pisanje o prostitutkah), nenazadnje pa tudi z močno zaznamovanostjo (1), se termin porn kaže kot nov, svež izraz, ki je osvobojen vse te teže (2). Deluje namreč v smeri osvoboditve od medija, predsodkov, prostitucije (3) ipd. In mogoče najpomembneje: porn presega besedila, fotografije ali filme z eksplicitno seksualno vsebino in se približuje Barthesovi tezi o užitku v tekstu, ali bolje: užitku teksta (4). Pomeni pa tudi splošno dosegljivost, celo »prost dostop« in je v tem naravnan izrazito humanistično, celo humanitarno (5). Ne sodi in ne terja (6). Porn tako, v svoji najčistejši in najbolj pozitivni obliki pomeni preprosto »seks za vse« (7).

Vse to pa seveda pretrese obstoječe temelje in poruši ravnovesja (kakršna ta pač že so). Skladno s tem se pojavijo povsem nove oblike zapletov in konfliktov, hkrati pa tudi že kompromisov in rešitev, nenazadnje pa zaradi tega lahko pride tudi do redefinicij intimnih razmerij med ljudmi (8).

 

Velikost je pomembna

Evolucijski mind twist. Z razvojem kognitivnih sposobnosti človeka se je večal volumen njegovih možganov, zato se je večala tudi glava fetusa, ženska maternica in vagina pa sta se prilagodili tej spremembi – slednji pa, dalje, moški penis (več trenja namreč pomeni večjo možnost izliva in torej oploditve). Torej je, če poenostavimo, velikost penisa (t.j velik penis (9)) neločljivo povezana z razvojem možganov (t.j. »velikimi možgani«, t.j. inteligenco). Velikost torej še kako šteje. Zato prosimo, da ženske prenehajo uporabljati postano mantro, da je pomembna tehnika in ne velikost. Gre namreč za prazno farso, ki ji verjamejo samo ženske, ki lažejo same sebi.

 

O orgijah in krščanstvu

Gangbang ne more biti drugega kot znak ženske na vrhu. Vsi tisti samci si jo mogoče res za nek kratek čas podredijo, a še vedno si vsi želijo te ženske, želijo (si) dati, želijo ji dati. Feminizem ima neko težo le s stališča žrtve, s stališča zapostavljenosti, diskriminacije, »nepravično« razporejene moči.

Prijateljica (cca. 40 let) nas je v nekem mailu prijazno opozorila, da je seks z več kot dvema udeležencema (naj si bo razporejenost spolov takšna ali drugačna) preizkus posameznikove seksualnosti. Pa ne le seksualnosti, dodajamo sami, ampak mogoče predvsem karakterja. Vsekakor pa preizkus, test, ki bi ga sami najverjetneje gladko pogrnili. Mi nismo bili ustvarjeni za takšne stvari, saj nam življenje predstavlja en test za drugim, spet in spet, brez prestanka in brez odmora, dan za dnem, test, ki se nikdar ne konča. Temu primerno lahko mirne vesti trdimo, da smo bili nazadnje sproščeni nekoč v prejšnjem tisočletju. Le kdo bi nas hotel »zraven«? Vsi delamo selekcije – a nekateri bolj kot drugi. Na koncu prehranjevalne verige imamo sicer res dober razgled v sfere nad nami (kajti navajeni smo gledati navzgor (10)), toda včasih si želimo, da bi bili slepi in tako ne bi mogli videti vseh teh svetov, ki nam niso usojeni ali namenjeni. Svetov, za katere nismo ustvarjeni. In dalje: svetov za katere se nismo ustvarili, saj smo se vzgajali sami in se v tem oprijeli vsake vrvice, ki smo se je lahko, saj smo se navsezadnje utapljali. In te vrvice so bile med drugimi: nasilje (tudi – ali mogoče celo predvsem – nad nami), groza (tudi v smislu nenehnega iskanja najslabših možnih scenarijev) in krščanstvo. Ne da bi zares vedeli kaj počnemo, smo zgradili neko osebo, ki sicer približno stoji skupaj, a je daleč od polnopravnega pripadnika človeške vrste. Nazaj ne moremo, naprej ne znamo, totalnost naših notranjih svetov pa je neuresničljiva v dejanskem življenju, zato bomo najbrž za vedno ostali razklani med »znotraj« in »zunaj«, med duhovnim in materialnim, ostali najboljši možni kristjani, ne da bi se pravi kristjani kadarkoli zavedali, da se med njimi sprehaja tak »čudež«, celo, da, svetnik, kot smo mi. Mi namreč vemo – ali celo bolje: verjamemo – da je popoln samo tisti moški, »ki mu uspe, da sredi ognja ne gori« (11) (saj nam nekako uspeva, da smo ob isti stvari, istem dogodku hkrati neprizadeti in globoko dotaknjeni).

Toda obstajajo ljudje, ki radi gorijo. Ljudje, ki uživajo v plamenih in se ne obremenjujejo s tistim teološkim »kako bi lahko ne gorel/a?« Orgije in gangbangi tega sveta so zanje (12).

In s tem zaključujemo poglavje, ki ga naslavljamo O orgijah in krščanstvu.

 

Izliv

Ali je ejakuliranje na ženski obraz dejanje nasilja, degradacije (ženske) ali pa ravno obratno, sorazmerno varna in neškodljiva ter vizualno stimulativna »metoda« (kajti ejakulirati v prazno vzpostavi, in to v ključnem momentu spolnega akta (vsaj za moškega), distanco med partnerjema), ki lahko na simbolni ravni pomeni karkoli med zelo veliko in skoraj nič? In če imamo na eni strani recepcijo, ki pravi (sploh v kritiki porna) da moški najdejo užitek v degradaciji, omadeževanju ženske (in/ali celo nasilju nad njo), na drugi strani stoji teza, da moški uživajo v opazovanju ženskega užitka ob prejemu (njihovega) izliva (ki je zdaj njen). Feministična kritika slednji aspekt gladko spregleda in v tem hoče videti samo akt označevanja (ne subjekta temveč celo že kar objekta). V vsakem od opisanih primerov pa je v središču pozornosti vedno ženska – naj si bo to njena degradacija ali užitek – moški pa je potisnjen ob stran in v vlogo »izvajalca«, čeprav nas vseskozi prepričujejo, da ravno on vodi sceno. No, ne vodi je. Porn namreč oponaša življenje – in ne obratno.

Ne še.

 

Sex and violence, baby. Sex and violence.

Hiter psihološki test. V vrsti ali na troli pred vami stoji nekoliko zmedena, mogoče celo rahlo okajena mlajša ženska. Na neki točki se ji po tleh razsuje vsebina torbice. Ker ste ustrežljivi in ker deluje še kar nebogljeno, ji pomagate pobirati standarden miš-maš ženskih torbic: denarnica, telefon, ključi, par kosov ličil, robci, krema … Ter najpomembneje: vibrator in pištola.
Kaj od tega dvojega vas bolj preseneti in pretrese? Ali celo zaboli?

 

Pogled

Vedno nas je zanimalo, kaj ali koga vidijo ženske v porn posnetkih, ko (po)gledajo v kamero. Kdo je tam in koga vidijo tam? Seveda – logika nam pravi, da odvisno od posnetka do posnetka in od ženske do ženske, vendarle pa bi vsaj enkrat, za en posamičen primer pogleda v kamero, radi spoznali Resnico (13).

»And that’s why this shit is better than any book.«

 

Ljubezensko pismo psiholingvistiki

»Pofukal sem jo,« reče moški prijatelju. O istem dogodku ženska poroča prijateljici: ’Poseksala sem ga.’ On misli, da ve, (a) ona (to) ve. Toda na srečo včasih slišimo tudi: ’Poseksala sva se,’ in nenadoma narediš svet za odtenek pravičnejši in svetlejši. Hvala.«

 

Razumeti prezgodnjo ejakulacijo (dve izbrani točki)

»Prvič. Nekaterim moškim je penis preveč. Resno. Prehitro se vzburijo. Dojemajo ga kot res, res velik ščegetavček in sčasoma mogoče pričnejo še masturbirati kot ženske. Vprašanje, ki se riše samo po sebi pa je to: ali so zaradi tega manj moški ali pa bolj ženske?

Drugič. »Problem« prezgodnje ejakulacije je v tem, da nam včasih preko tiča uspe začutiti žensko kot psihofizično celoto. To nas preveč vzburi in – seveda – hitro, prehitro končamo. V primerih, kot je naš, prezgodnji izliv torej sploh ni problem kot tak. Žensko pač začutimo celo. V tem stanju noben človek ne more, ni, ne bo in ne bi zdržal posebej dolgo. Toda kljub temu pripisujemo to vsesplošno molitev: ’Naj Bog pomaga nam in moškim, kot smo mi.’«

 

Beseda

»Bi se me rad/i dotaknil/i?«

Zavedati se moramo Moči Besede. Porn igralke, ki med seksom vseskozi stokajo: »Fuck my pussy,« in/ali »Fuck my ass,« se tega zelo dobro zavedajo. Nekateri temu pravijo poneumljanje, degradacija (da moramo torej imeti komentar k povsem očitnemu dogajanju), drugi pa »vrnitev Besede«.

»Z vprašanjem si naredila stvar resnično.«

 

Nobene besede

»Vedeti moraš, da nisem sadist. Pacifist sem. In filantrop. Samo pomagati ti želim. In ko bo vsega konec … Ko bo vsega konec, boš spoznala, da ni močnejše stvari od besede.«

»Katere besede?«

»Nobene besede.«

 

Še nekaj o Besedi

Tvoja resničnost nas navdihuje in hromi. »There’s a blaze of light in every word / And it doesn’t matter which you heard« (14). Del nas obožuje gledati, kako se zlomiš. Takrat si resnična (15). Bolj resnična. Ne zanimajo nas (več) samo tvoje tekočine. Zanimaš nas ti. In vse, kar pride s tabo – zaradi tebe.

 

O tem, kako nam študij književnosti lahko pomaga razumeti seksualnost. Deloma. Pogojno.

V javnosti videti poraščene ženske pazduhe (in temnejše kot so dlake, močnejši je njihov statement) je videti, celo prodreti v žensko intimo. Ker kaj so poraščene pazduhe simbolno in/ali intertekstualno gledano drugega kot simbol/citat mednožja? Dlake (po možnosti temne) na stičišču udov in trupa (16).

 

Informacijska superavtocesta

Zaprli bi se v inštitut za spolno blazne, če bi le obstajalo kaj takšnega. Naj nas testirajo, naj še drugi naredijo kaj za naše samospoznavanje … Šli bi kam, pa nimamo kam iti, čeprav smo svobodni. A ne pred sabo. V pornu iščemo »napake«, v/na ženskah iščemo »napake«, na kovancih iščemo napake … Iščemo napake.

In seveda najdemo.

Bog ve, kaj vse bi še našli, če nas ne bi bilo tako strah ljudi. Na štiri oči smo še kar v redu, vendar pa nas množica preplavi z vsemi svojimi (največkrat kontradiktornimi) pomeni in mi …

Denimo na ulici – poletje je – nam nasproti počasi pride ženska.

Jo bomo gledali v oči? »Kaj, a sva zaljubljena? To je cesta, pizda!« Jo bomo gledali v prsi? »Hej! Moje oči so tu gor!« Jo bomo gledali v trebuh? »Kaj, a misliš, da sem noseča? Nisem.« V mednožja? »Fak, samo na seks misliš …« Jo bomo gledali v noge? »Ja, noge imam, ja.« V stopala in prstke? »Perverznež!« Vsakega po malem? »Oh, odloči se že …« Ali pa najraje kar v tla? »A te je strah? Mene? Joj, revček …«

Čisti tabu in totem: »Glej, a ne glej.«

In mi sicer res napišemo poročilo, da, vendar pa poročila nikdar ničesar ne spremenijo (situacije spremenijo šele dejanja, ki jih izvršimo glede na poročila).

Na ulici – poletje je – nam nasproti počasi pride ženska.

Gledali bi jo. Tako kot je in tako, kot (/kar) ni. Toda potem pride še ena. In še ena. In še ena …

Seveda se prestrašimo. Kdo se ne bi? Ne nujno žensk ali ljudi nasploh, ampak predvsem vala informacij, ki nas preplavi. Mi se vendar radi posvetimo.

 

Razlika med 16 in, recimo, 56

Nekoč smo v tujini – mislimo, da je bilo v Frankfurtu, a nismo prepričani – spoznali porn igralca, ki si je ustvaril prav luštno malo karierico s porivanjem gilfic. Ni mogel biti starejši od dvaindvajset let. Prosili smo ga za linke do posnetkov in kak teden pozneje nam jih je nekaj tudi poslal. Brez hvalisanja in brez sramežljivosti. Brez obžalovanja. Brez prtljage. Čeprav so bile ženske, ki jih je lizal in onegavil, še nam včasih preprosto preveč in so imele preveč »markirane« noge, smo vendarle uživali v vsakem posnetku posebej, saj smo zdaj dobili in imeli kontekst (17). In ko smo tistega igralca vprašali, zakaj ravno gilfice (18), je rekel, da je čisto vseeno ali samo rad poriva (kot v nasploh) ali pa so mu res všeč starejše ženske, saj v vsakem primeru dobro počne, kar pač počne, pa še živi od tega.

Pozneje nas je vprašal, s čim se ukvarjamo.

Povedali smo mu, da s pisanjem.

»A o seksu?«

»Ja, kako pa?«

Včasih toliko pišemo o seksu, da se nam zdi, da nam sploh ni treba tudi dejansko seksati.

Nekoliko pozneje pa je vendarle, ne da bi ga mi kaj vprašali, rekel tole: »Samo eno reč mlade ženske počnejo bolje od starih. Bolje vlečejo.«

Mi pa se sprašujemo, ali je to problem generacij(e) ali biologije.

 

Protagonist

Pred časom je neka mlada Italijanka storila samomor, ker so se njeni domači porno posnetki pojavili na spletu. Takšna stvar nekaterim drugim ne pomeni nič več, kot-

Poizkusimo takole: oseba (cca. 26 let) nam je povedala: »Pri sedemnajstih sem z bratrancem in njegovimi frendi posnela pornič. No, pornič … [Temu tipu] sem sedela na kolenih, v parku, da se razumeva, in si jo drkala pod [hlač(/k)ami], en tip pa me je snemal kamero, ki smo jo par dni prej ukradli v neki trgovini. Ful nekega režanja in take jebe … Samo, a veš, kaj? Leta sem potrebovala, da sem spoznala … Tisti [trije tipi] so bili še bolj prestrašeni kot pa jaz. Pa saj v bistvu sploh nisem bila prestrašena … Precej se mi je fučkalo za vse. Ampak najbolj, najbolj, zanimivo se mi je pa zdelo, da se me tip, na katerem sem sedela, niti dotaknil ni. Z rokami ali, ne vem, karkoli … Ne. Sploh ne.«

»Zakaj?« smo vprašali.

»Zakaj se mi zdi to najbolj zanimivo? Ker, ljubi bog … Sedela sem na njem in se drkala. Kaj misliš? Saj ne, da bi me moral poseksati tam pred vsemi. Že roka na stegnu ali ritnici bi mi veliko pomenila.«

Potem pa reče, denimo, oseba protagonistu: »Včeraj so froci porniče snemali v parku, tule med bloki …« Nam pa se zdi, da je bolj od »kdo«, »kje« in »kaj«, ključnega pomena to, ali je osebo res zmotil »vsesplošni« »moralni« »propad« »mladine«, ali pa mogoče prej in raje to, da sama nikdar ni izkusila kakšnega podobnega (pa čeprav povsem brezpomenskega) ekscesa.

 

[Itd.]

 

* * * * *

 

  1. Z besedo se namreč označuje tudi »banalne«, »nizkotne« zadeve, ki imajo lahko le malo – ali prav nič – povezave s seksualnostjo (ali prostitucijo).
  2. Pojem pornografija je v tem besedilu na mestu le takrat, ko govorimo o tem, kako večina ljudi vidi porn. Hkrati pa se je treba zavedati, da ni vsaka pornografija tudi porn.
  3. In ne, plačilo, ki ga prejmejo ’profesionalni’ igralci in igralke, ne opravičuje izraza pornografija (torej: seks v zameno za plačilo, torej: prostitucija), saj je ogromno te iste pornografije amaterske, domače produkcije in v vseh pogledih osvobojene vsakršnih finančnih transakcij, hkrati pa je takšna pornografija (na tem mestu že praktično porn) dovolj eksplicitna, brez prave zgodbe in/ali brez drugih umetniških ambicij, da termin erotika nikakor ne more služiti kot zadovoljiva zamenjava zanjo. (Če bi tovrstno pornografijo oz. porn imenovali ’erotika’, bi to namreč pomenilo degradacijo gole surovosti in pristnosti ravno te pornografije/porna.)
  4. Povedano drugače: porn se lahko ’gre’ vsakdo. Porn tekst je dosegljiv – ko/če je enkrat objavljen na internetu – praktično vsakomur in je kot tak pravzaprav (vsaj) dvojno tekstualizirana seksualnost.
  5. V tem je podoben konstruktom kot so free love, free interent, nenazadnje pa tudi piratski politiki (oz. politiki piratstva).
  6. Zanimiv je tudi porast ’amaterskega’ ali napol amaterskega video porna, kjer punce ali pari za ogled ne zahtevajo plačila, omenijo pa možnost donacije in se za vsak denarni ali blagovni priliv prav lepo zahvalijo – tudi med seksom ali masturbacijo. Intertekstualne mokre sanje.
  7. V svoji najbolj negativni pa preprosto ohrani vse, kar je narobe (ali kar se zdi narobe) s pornografijo, vključno z eksploatacijo in industrializacijo.
  8. In literarnimi osebami.
  9. Sicer ženske, tako raziskave, bolj kot dolžino penisa izpostavljajo pomembnost njegovega obsega, saj se večino pomembnega živčevja, ki ženski nudi seksualni užitek, nahaja ob straneh vagine in ne na njenem dnu. Ampak bodimo pošteni: koliko je na svetu kratkih in debelih penisov? Te reči ponavadi pridejo v paketu in po principu nekaterim vse, drugim nič.
  10. Od tam namreč prihajajo tako drobtinice in okruški, kot tudi vse nevarnosti. Skratka: splača se gledati navzgor. In to iz istega razloga, zaradi katerega bottomfeeders gledajo navzdol.
  11. Izjavo se pripisuje papežu Gregoriju I.
  12. Ali, kot pravi Jim Morrison: »And you won’t know a thing ’till you get inside.«
  13. Torej: tekst. Vse tone in tone tistega teksta.
  14. Leonard Cohen: Hallelujah.
  15. Vir velike večine BDSM porna. Pristni sadizem, tak, ki ni zunanja manifestacija kakšnega drugega (patološkega) vzgiba, je, menimo, blazno redek pojav.
  16. Žal pa je dejstvo, da bomo, če gremo poleti v center mesta ali na obalo oprezati za takšnimi simbolnostmi, verjetno videli več dejanskih mednožij (ali vsaj camel toes), kot pa poraščenih pazduh.
  17. Zanimivo se nam zdi, da niti en posnetek ni bil daljši od petnajstih minut. Sprašujemo se: zaradi njega ali zaradi njih?
  18. Naj ob tem omenimo, da nam je od vsega končnega izleta (OŠ) v Rimini, najbolj ostala v spominu podoba ostarele prostitutke, ki se je naslanjala na prometni znak in je bila videti, kot da ji je res najbolj vseeno na celem svetu.