AirBeletrina - Spet pred oltar? (Dnevnik Feliksa Plohla, 2. del)
Panorama 13. 9. 2019

Spet pred oltar? (Dnevnik Feliksa Plohla, 2. del)

                                                                                                              4. 9. 2019

Video klepet Feliksa Plohla z baby-mamo.

Več štorij kot Šeherzada? To vsekakor drži! Ampak vseeno me je malo skrbelo. Kaj če bo september en zelo dolgočasen mesec in kaj če se nič takega ne bo dogajalo, o čemer bi lahko pisal? Ne v mojemu življenju, meni se pač dogaja … Ampak bomo pol malo več o tem.

Mešani občutki

Kot sem obljubil, tokrat bom malo več o knjigah. Glede odziva na mojo knjigo – občutki so mešani. Po eni strani sem vedno verjel vase in vedel, da sem zmožen sestaviti dokaj v redu zadevico, po drugi strani pa niti slučajno nisem pričakoval takšnega odziva. Zgleda, da je velik folka že prebralo mojo knjigo in da jim je večinoma všeč. Seveda, videl sem tudi negativne komentarje, na katere se ne oziram preveč, saj se bolj ubadajo z mano kot pa s knjigo. Večinoma jih pišejo tisti, ki knjige niso niti prebrali. Trip this* – komentirajo me tisti, ki jih (sreča moja!) niti ne poznam (ker takšnih se izogibam). Oni mene poznajo, vejo vse o meni. Mislim, piše na Googlu, a ne da?

Komentar moje sestrične, tiste, ki jo imam od vseh rojakov najmanj rad (pravzaprav je sploh ne maram in ona mene tudi ne): »Ah, imel je preveč časa, tam v zaporu. Nič pametnega za delati, pa je kar knjigo napisal.« Obljubil sem ji eno kopijo, takrat, ko se bo naučila vseh črk. Niti slučajno se nimam za intelektualca, ampak ne bom dovolil, da me prizadene kritika nekoga s (slabimi) šestimi razredi osnovne šole.

Drugi del grehov

Pišem naprej. Končujem drugi del grehov, trenutno sem pri tem ropu v Avstriji. Zgodba je tako smešna, da bi bilo res škoda, če je ne bi napisal. Od prvega dela je namreč ostalo veliko materiala, ki samo zaradi prostora ni prišel v prvi del Grehov, tako da bi bilo škoda, če še teh ne bi objavili.

Poleg tega pišem malo tiste svoje »vesoljske majmunčke«, ZF roman, ki me kar malce spominja na Bobre, rišem naslovnico za prvo angleško knjigo in delam načrt za naslednji roman, ki bi bil fikcija in bi obdeloval življenje prostitutke. Zadnja verzija načrta – obdeloval bi življenja treh ali štirih različnih prostitutk; različne življenjske štorije, z različnimi začetki in podobnim koncem. Veliki izziv zame je to, da bojo vsi glavni liki ženske. Skrbi me, če jih bom realistično opisal, ker ženske razmišljajo zelo, zelo drugače kot mi, moški. Lahko samo domnevamo, da vemo, kaj se dogaja v ženski glavi. Posebej, če se gre za nekatere ženske …

Spet noro zaljubljena

Zdaj se bom vrnil na začetek, na ta del, da se meni ves čas nekaj dogaja. Recimo, da bom ta dogodek tudi uvrstil v kategorijo »odzivi na knjigo«. Prvo knjigo Vsi moji grehi ste prebrali, trenutno končujem »še mal grehov«, za tretji del »grehov«, za katerega trenutno še nimam naslova, pa pravkar nabiram material. Namreč, potem ko je bila dve leti jezna name in me je blokirala na vseh družbenih omrežjih, ki trenutno obstajajo, je moja baby-mama prebrala nekaj intervjujev na spletu, veliko uporabljala Google Translate, videla nekaj slik in se (spet) noro zljubila vame. Spet me je zasnubila in hoče, da se še enkrat poročiva. Hmm … A ni to malce prezgodaj? Saj se nisva niti ločila do konca …

Malekia z malim Jonathanom.

O čem jaz to? Namreč, gospodična baby-mama se je od mene ločila v Los Angelesu leta 2011. Takrat mi je pošiljala ene papirje in kaj še ne, ampak takrat jaz nisem hotel sodelovati in sem vse ignoriral. Po tem, ko so me spustili na pogojno, sem se odločil, da je čas, da se še jaz ločim od nje. Takrat ona ni hotela sodelovati in mi ni hotela poslati ločitvenih papirjev; sodišče v Ljubljani me ne more še enkrat ločiti (ker sem, po lastnih besedah, že ločen), ne morejo pa mi priznati ločitve iz Amerike, če jim ne priložim kakšnega dokumente, ki pa ga jaz nimam. Torej, v Ameriki sva ločena, v Sloveniji (še vedno) uradno poročena. Seveda sem na njeno snubitev takoj privolil in rekel usoden »ja«. OK, mogoče ne takoj, malo sem se afnal, ampak sem na koncu privolil, saj je bil najin »prvi« zakon dober, zato v resnici nisem niti sekunde premišljeval.

Ločena, poročena, ločena, poročena ….

Kot po navadi, ima ona zelo preproste rešitve za zelo komplicirane zadeve. »The way I see it, the problem is here, in California. You said we are still married in Slovenia? Just come to LA, we’ll get married here again, and then we’re married in US and Slovenia …«** Če bi bile le zadeve tako enostavne, kot je vsebina njene glave …

Kar nekaj časa mi je vzelo, da sem ji razložil – »Ti si se od mene v Ameriki že ločila in se lahko poročiš s komerkoli. Jaz pa od Slovenije ne morem dobiti papirja, da sem samski, da se lahko poročim s tabo, saj sem s tabo še zmeraj poročen. Se pravi, midva se morava najprej ločiti, da se lahko še enkrat poročiva.« Seveda sem takoj dobil sliko sodišča, na katerem se je ločila, skupaj z imenom sodišča, naslovom, telefonsko… (Prej je trdila, da je pozabila, kje natančno se je ločila).

Slika sodišča, na katerem se je baby-mama ločila od Plohla. Ta je več let neuspešno poskušal dobiti naslov in telefonsko številko tega sodišča.

Treba je poravnati račune

Glede tele poroke nisem preveč navdušen, prvič sem imel več kot dovolj. Zakaj sem potem rekel »ja«?  Po mojem načrtu naj bi se res še enkrat poročila, čeprav se mi niti sanja ne, kdaj natančno to bo, saj sem tokrat celotno organizacijo prepustil njej, kumi sem naročil edino, naj bo pripravljena tam nekje okoli leta 2046. Meni niti slučajno ne pride na misel, da bi glede organizacije karkoli pomagal. Prvič sem vse sam naredil, tokrat je ona na vrsti. Dva meseca po poroki bom vložil zahtevo za ločitev. Zakaj? Zato, da bova na istem, da bova 1:1.

Šele takrat, ko se še drugič ločiva, se lahko resno pogovarjava o tretji poroki, če bova še zmeraj za stvar. Po resnici mene niti ne mika, da bi se sploh še kdaj poročil, sem že prestar za to. Poleg tega imam slabe izkušnje. Svojo drugo poroko vidim le kot izjemno priložnost, da se malo zglihajo računi.

Dejansko sem prišel do sklepa, da imava midva z mojo baby-mamo isti problem – nihče naju noče. Ona trdi, da je bila zadnjih pet let samska, kar ji verjamem. »Le zakaj ni zmožna obdržati moškega??« se sprašujem. Glede mene so stvari jasne; nobena normalna ženska nikoli ne bo hotela imeti nič resnega z mano. Mislim, poguglajte me, vse piše gor na netu … Se pravi, preostanejo mi samo tiste, ki niso najbolj normalne in moja baby-mama vsekakor sodi v to kategorijo. Prav tu vidim njeno največjo priložnost glede tretje poroke, ampak o tem malo več takrat, ko bo to aktualno. Zaenkrat me bolj zanima, koliko se bo dejansko potrudila, da se poročiva drugič.

Knjigo Feliksa Plohla Vsi moji grehi lahko kupite tukaj.

 *poglej to

**»Meni se zdi, da je problem tukaj, v Kaliforniji, Praviš, da sva še zmeraj poročena v Sloveniji? Pol pridi v LA, tukaj se spet poročiva in sva pol poročena v Ameriki in Sloveniji.«