Ko mi je Katarina (@kat_in_knjige) prejšnji mesec omenila, da mi bo predala Štafeto branja v sklopu AirBeletrininega projekta s knjigogramerji, ki ga vneto spremljam že od samega začetka, me je takoj zgrabila panika – le o čem bi lahko jaz blebetala? Katarina je v svojem članku čudovito predstavila in ostalim bralcem približala (najin) najljubši žanr – fantazijo –, pa sem si rekla, da je to odlična priložnost, da nadaljujem pogovor o tem večkrat spregledanem ali podcenjenem žanru, ki je glavni razlog, da sem nekega dne pred davnimi časi padla v čudežni svet knjig in še danes nisem splezala ven.
Da berem že od četrtega leta starosti, se lahko zahvalim svoji mami, ki je bila prav tako vneta bralka in je ljubezen do knjig in branja v meni spodbujala že od trenutka, ko so moje ročice zagrabile prvo slikanico in obrnile prvo stran knjige. Skupaj sva hodili po knjigarnah, domov tovorili skladovnice novih knjig, obiskovali knjižnice in si izmenjevali knjige z babico in omico (prababico). Omi me je spoznala s Konsalikom ter njegovimi doktor romani, babici sem s polic jemala romance Victorie Holt, mami pa je na najvišjih omarah pred mano skrivala »bolj odrasle« ljubezenske romane. Se potem sploh še kdo čudi, zakaj berem s svetlobno hitrostjo (knjige z omare je bilo treba bliskovito hitro prebrati, da me mami ni zalotila)? In da, čeprav največji del mojega srca zaseda fantazijski svet, ščepec romance tudi ne sme manjkati. Zagotovo pa prav nikogar ne preseneča, da sem si za svoje ustvarjanje izbrala skovanko BlebeTanja – ker mi je ime Tanja in v svojem kotičku knjigograma zelo rada blebetam o vsem mogočem, največkrat o knjigah.
Profil @blebetanja, kot ga poznate danes, je nastal konec leta 2014 iz preproste želje po dokumentiranju knjig, ki sem jih takrat brala, in povezovanju z bralci z vsega sveta. Objavljali smo v angleščini. Ključniki, če citiram Katarino, so takrat še služili svojemu namenu, ter objave pošiljali po dolgem in počez po Instagramu – to so bili še časi, ko je bil »algoritem« najbolj znan kot matematični izraz, in se je »bookstagram« šele dobro prebujal. Naj tu poudarim, da se ne štejem med začetnike knjigograma, je pa res, da kljub svojim *rosnim letom* že dobro desetletje iz udobja svojega knjižnega kotička spremljam svetovno in tudi domačo knjigogramsko sceno in sem izjemno vesela in ponosna, da sem del nje, pa četudi mi je bolj udobno na obrobju. Še posebej v zadnjih nekaj letih, ko so tudi slovenske založbe, avtorji in podjetja začeli prepoznavati in podpirati trdo delo, ustvarjalnost in navdušenje, ki ga knjigogramerji prelivamo v svoje knjižne objave.
Da berem že od četrtega leta starosti, se lahko zahvalim svoji mami, ki je bila prav tako vneta bralka in je ljubezen do knjig in branja v meni spodbujala že od trenutka, ko so moje ročice zagrabile prvo slikanico in obrnile prvo stran knjige.
Vem, nenehno blebetam, pa se najraje zadržujem v zakulisju! Kako to?! Hja, že kot deklica sem bežala pred resničnim svetom v domišljijske svetove s pomočjo papirnatih portalov, ki so obljubljali nevarne dogodivščine in nepozabna doživetja. Tam sem se vedno dobro počutila, čeprav sem se še prevečkrat znašla sredi krvave bitke med volkodlaki in vampirji ali pa na hrbtu zmaja med vrtoglavim letom nad ognjenimi zublji, ki so zajeli graščino. V mojih zgodbah se vedno vse dobro izide, zlo je premagano in vsi liki dobijo svoj srečni konec.
V osnovni šoli sem z izjemo knjig o mladem čarovniku z brazgotino na čelu, ki so ravno izhajale in nisem več mogla čakati na prevod, brala knjige v slovenskem jeziku – tako dela slovenskih kot prevode tujih avtorjev. Žanr? Ni bil pomemben. V moj nahrbtnik so romale vse knjige, ki so mi prišle pod roke. Nisem mogla biti izbirčna, saj je moja vaška osnovnošolska knjižnica premogla vsega skupaj le okoli 1000 knjig.
V srednji šoli se mi je odprl nov svet. Knjižnica poleg gimnazije. Dve nadstropji, polne police knjig, kamor sega pogled. Nebesa. Vsak prosti trenutek sem preživela tam. Brala sem toliko, da mi je zmanjkalo (fantazijskih) knjig v slovenskem prevodu. Kupila sem si prvi e-bralnik in ga polnila s knjigami v angleškem jeziku. Tudi dandanes berem skoraj izključno v angleščini, delno zaradi širše izbire čtiva in pomanjkanja prevodov v slovenščini, delno pa je kriva za to moja »poklicna deformacija«, saj sem študirala prevajanje in tolmačenje. Med študijem sem tudi prevedla pet ali šest romanov – v angleščino. Na knjigogramu sem objavljala v angleščini. Nekaj let sem preživela v Angliji. Zakaj to govorim?
V moj nahrbtnik so romale vse knjige, ki so mi prišle pod roke. Nisem mogla biti izbirčna, saj je moja vaška osnovnošolska knjižnica premogla vsega skupaj le okoli 1000 knjig.
Ker sem kar naenkrat začela opažati, da moje besedišče ni več tako bogato, kot je bilo. Uporabljala sem preveč anglizmov, lažje sem izražala misli v angleščini. Pri pisanju objav sem fraze dobesedno prevajala iz angleščine, besedni vrstni red v mojih povedih je bil kar naprej obrnjen na glavo. Še prevečkrat sem guglala, »kako se to in ono reče v slovenščini«. Kako sramotno! Po krajšem premoru od ustvarjanja sem med pandemijo ponovno zatavala na Instagram in odkrila, da se je v Sloveniji začela razvijati čudovita knjižna skupnost. To sem vzela za znak vesolja, naj nadaljujem (saj sem bila tik pred tem, da zaprem profil). Začela sem objavljati v slovenščini in si zapovedala, da moram spet več brati v slovenščini.
Ena najboljših odločitev v življenju, če me vprašate zdaj. Na knjigogramu sem našla svojo skupnost, stkala številna iskrena prijateljstva z ženskami, ki me vsak dan znova navdihujejo in navdušujejo. Z njihovo podporo sem tudi začela projekt, ki sem ga poimenovala Bralni besednjak. Pisanje recenzij in objav o knjigah v slovenščini se je namreč izkazal za večji izziv, kot se je sprva zdel. Ogromno izrazov, povezanih z branjem in knjižnimi tematikami, v slovenščini še ne obstaja ali pa niso tako razširjeni, da bi vsi vedeli zanje in jih uporabljali.
Kako naj napišem objavo o knjigi, kjer sta glavna junaka enemies to lovers, ki sta se znašla pred hudo težavo, ki se ji reče »one bed« trope, in kako naj sledilcem priporočim, naj na svoj TBR seznam dajo knjigo, v kateri je glavni junak morally grey lik z zabavnim sidekickom? In kako naj na story objavim vprašanje, katere props naj uporabim za flatlay, da bo knjiga glavna zvezda slike?
Začeli smo s »spoilerjem«, za katerega smo našli (že uveljavljeno) slovensko ustreznico »kvarnik«. Kljub začetnim dvomom, da bomo uspešno prenehali uporabljati takrat vsesplošno zelo popularni spoiler, ga je kvarnik z vztrajno in namerno rabo hitro nadomestil. Naslednji oreh, ki smo ga strli, je bil »bookstagram« – skupnost ljudi na Instagramu, ki jih druži ljubezen do knjig in branja. Veliko lepše se sliši knjigogram, kajne?
Na knjigogramu sem našla svojo skupnost, stkala številna iskrena prijateljstva z ženskami, ki me vsak dan znova navdihujejo in navdušujejo.
Projekt je bil nekaj časa v mirovanju, sedaj pa se s polno paro odvija naprej. Kmalu bo Bralni besednjak na voljo tudi kot spletni slovarček na blebetanja.si (ki je trenutno še v izdelavi), debate o prevajanju in slovenskih ustreznicah bralnih in knjižnih izrazov pa se bodo še vedno vneto odvijale na Instagramu. K soustvarjanju Bralnega besednjaka toplo vabim prav vse, ki naletite nanj! Prav tako so dobrodošli vsi predlogi izrazov, za katere bi želeli, da jih prevedemo.
Ker najpogosteje posegam po fantazijskih knjigah, bom največ časa posvetila izrazom iz tega žanra. Ena od mojih najbolj gorečih želja je namreč, da fantazija pridobi na popularnosti, saj se v slovenskem prostoru še prepogosto znajde na seznamu trivialnih žanrov, ki so namenjeni predvsem otrokom in najstnikom. Ko gledam tuje knjigogramerske profile, me vedno znova prevzame, kako cenjen in splošno priljubljen je fantazijski žanr onstran naših meja. Svetovna scena je preplavljena s fantazijo in z znanstveno fantastiko, s paranormalnim in fantastičnim. A verjamem, da se tudi pri nas to počasi spreminja. Ravno ta razkorak spodbuja mene in vedno večjo fantazijsko skupnost na knjigogramu, da ustvarjamo, da delimo, da govorimo o fantaziji – ker vemo, da tudi pri nas raste prostor zanjo.
In katere fantazijske romane bi priporočila nekomu, ki bi se rad podal na potovanje v nov svet?
Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi (Beletrina, 2022)
Moja najljubša pravljica, klasična fantazija, ki nas popelje na noro potovanje … v čudežno deželo! Kjer logika počiva, čas teče po svoje in vsak stavek lahko pomeni vse ali nič. Vsi poznamo zgodbo – Alica nekega lepega dne med zganjanjem dolgčasa zagleda belega zajca, ki iz telovnika izvleče žepno uro, in radovedno steče za njim v zajčjo luknjo. Kar se zgodi zatem, se zdi kot vročične sanje, polne nesmislov, kjer domišljija zavija v vse mogoče smeri. Tam smo vsi nori!
Garth Nix: Sabriel (Mladinska knjiga, 2004)
Knjiga, ki je zacementirala mojo ljubezen do fantazijskega žanra, z močno junakinjo, ki zna poskrbeti zase. Sabriel je odraščala na varni strani Zidu, daleč od temačnega in nevarnega Starega kraljestva. A ko njen oče, Abhorsen – močan nekromant, ki vrača mrtve nazaj v smrt – izgine, se Sabriel poda na dolgo in nevarno pot čez Zid, da ga najde. Gre za težavno, srhljivo potovanje, prežeto s tišino smrti, nevarno magijo in z enim od najbolj umetelno grajenih kompleksnih svetov, o katerih sem kdajkoli brala. Zvonovi na pasu so orožje, mrtvi ne znajo ostati mrtvi, zavezniki, ki jih spozna med potovanjem, so vse to in še več, ne manjka pa niti govoreči maček.
Christopher Paolini: Eragon (slika naslovnice je iz izdaje od Alfred A. Knopf, 2023)
Čista fantazijska klasika, ki sem jo v mladosti prebirala znova in znova, o 15-letnem podeželskem fantu Eragonu, ki nekega dne sredi gozda najde moder kamen, za katerega se izkaže, da je pravzaprav zmajevo jajce. Iz njega se izvali zmajevka Saphira, s katero Eragon razvije prav posebno vez. Ko se zgodi huda tragedija, se morata deček, oborožen s starodavnim mečem, z zmajevko in Bromom, pripovedovalcem zgodb, ki postane tudi njegov učitelj, odpraviti na nevarno potovanje, da premaga zlobnega kralja in dokaže, da je vreden naziva Zmajev jezdec. Naj omenim, da je bil avtor knjige iste starosti kot Eragon, ko je napisal to epsko pustolovščino.
Zahvaljujem se Katarini, da me je z nominacijo prisilila iz cone udobja, in AirBeletrini za to enkratno priložnost. Štafeto branja predajam svoji soimenjakinji, Tanji, ki vodi profil @knjiznimacek in je prav tako strastna ljubiteljica fantazijskega žanra, med drugim se lahko pohvali s črnim pasom v dodajanju knjig na svoj TBRP seznam. Že sedem let ustvarja čudovite knjižne vsebine, spretna pa je tudi s čopičem – med drugim izdeluje prekrasna knjižna kazala, ki so meni preveč dragocena, da bi jih dejansko uporabljala, zato mi uokvirjena krasijo knjižne police. Se že veselim, da se predstaviš, Tanja!
___________________________________________________________________________________
Tanjo lahko spremljate na spodnjih profilih: