Na pravljičnih veznih listih ob palmah in izvirnih drevesih-listih najdemo zlata granatna jabolka in zlato ptico, pospremijo oziroma pripeljejo pa nas naravnost na razkošno kraljevo posest, na kateri rastejo oranževci in datljeve palme, po katerih se preganjajo majhne razposajene opice in kjer naj bi živel celo tiger (avtorica v besedilu s pripombo, da ga prav zares ni videl še nihče, sicer o tem zaseje dvom, a na ilustracijo le »podtakne« tigrov rep – če ni kaj drugega, seveda). Pravljica Tisoč ptic, kot je za pravljice nasploh značilno, ni postavljena v konkreten, točno določen čas in kraj, vsekakor pa diši po eksotičnem. V njej svoje mesto najde osamljeni kralj, ki ga najbolj razveseljuje in pomirja petje ptic.
Nekoč zasliši čisto posebno pesem, ki mu ne da več miru. »Tako znano je zvenelo, milo in toplo, kot nežen objem.« Služabnike nemudoma pošlje po ptico, ki zna tako rajsko peti in hkrati veli napraviti najlepšo srebrno kletko. Poleg tega, da je kralj osamljen in otožen, saj nima ne žene ne potomcev, o njem izvemo tudi to, da rad poleževa na vrtu, pije popoldanski čas in ob večerih vesla. Njegove otožnosti nič ne zmanjša dejstvo, da ptica – izkaže se, da gre za rajčico –, ki jo služabniki naposled najdejo, v kletki iz sebe ne spravi drugega kot žalosten ci-ci. Kralj se domisli, da bi ji morda dobro dela ptičja družba in tako v kletko dodajajo ptico za ptico, dokler jih ni, v seveda mnogo večji in še bolj razkošni kletki 999. A prav nič se ne zgodi, nobena melodija, ki bi pobožala uho in srce, ne pride iz stoterih ptičjih kljunčkov. Žalostne so ptice in žalosten je kralj. Nekoč pa eden od služabnikov prinese novico, da na robu mesta živi deček s ptico, ki prelepo poje in kralj takoj pošlje ponj. Ko se deček s svojo pernato družabnico zglasi na dvoru, se kralj najprej namrdne ob skromni kletki, a dvorjani opazijo nekaj drugega – da kletka sploh nima vratc! Ko ptica zleti iz kletke, sede nanjo in zapoje, kralj doživi razsvetljenje. Kako je mogoče, da je zmoglo 999 ptic skupaj le nekaj žalostnih tonov, ena sama ptica pa prelepo pesem? Ključ uganke se kajpada skriva v svobodi! Za dečkovo ptico kletka (brez vratc) ni zapor, pač pa varen, domač kraj in pribežališče, ki ga lahko v kateremkoli trenutku zapusti in se vanj kadarkoli vrne. Prebujeni kralj takojci veli izpustiti ptice iz kletke velikanke, modremu ali pač le otroško nedolžnemu dečku pa obljubi kraljestvo. Kralj je pravzaprav precej pasiven junak, ki mu deček, prav tako nenamerno, odpre oči in srce, da zmore videti in občutiti onkraj želje po prilaščanju in posedovanju. Slikanica Tisoč ptic torej odpira zanimive, konec koncev tudi zahtevne teme, o katerih moramo vedno znova govoriti, saj so še kako pomembne. Ob njej se z otroki lahko pogovarjamo o vrednotah, osnovnih pravicah, problematiki kratenja svobode nekomu za doseganje lastnega užitka, o človekovih težnjah po podrejanju narave in drugih živih bitij, pa tudi o osamljenosti, možnosti učenja starejših od mlajših, tudi odraslih od otrok, pa tudi o tem, da lepo porodi lepo oziroma da se dobro vrača z dobrim.
Motiv ujete ptice, ki ne more/noče peti, je seveda znan, tudi motiv rajske ptice je znan tako iz ljudskega slovstva kot tudi povesti. A prav ptice so s svojim lahkotnim gibanjem, možnostjo premagovanja velikih razdalj in širokim razgledom na svet seveda odlična prispodoba za svobodo. Sploh pa je Andreja Peklar s ptičem v glavni vlogi enkrat že spisala – pravzaprav izrisala – zelo uspešno zgodbo. V mislih imam seveda velikega Ferda, glavnega junaka umetničine vrhunske slikanice brez besedila Ferdo, veliki ptič, ki je pozornost zbujala tudi v tujini; nominirana je bila za Silen Book Contest v Bologni, uvrščena na seznam Belih vran, izbrana na častno listo IBBY, dobila priznanje Hinka Smrekarja, nagrado za najlepše oblikovano knjigo na knjižnem sejmu in znak za kakovost zlata hruška. Tokrat je v knjigi ptic veliko, pa tudi besedilo ima, ki pa je natančno izčiščeno, v njem ni ničesar premalo in nič odveč. Takšno se odlično poda k dovršenim dvostranskim ilustracijam, na katerih pride do izraza ilustratorkin smisel za dramaturgijo tako posameznih prizorov kot celote. Zvečine dokaj umirjeno dogajanje, ki pa dobro odseva kraljeva občutja, za kar imata nekaj zaslug seveda tudi obrazna mimika in telesna drža osrednje figure, učinkovito razgibavata menjava prizorišč in razgiban kolorit. Tudi tokrat so ilustracije v avtoričinem prepoznavnem slogu, skratka paša za oči.
Tisoč ptic po eni strani torej lahko deluje kot dokaj enostavna pravljica s srečnim koncem, ki bo z elementi velike želje, napetega pričakovanja, skorajšnjega obupa in slednjič razsvetljenja in finalne akcije pritegnila že najmlajše, vrtčevske otroke, po drugi strani pa z nekaterimi svojimi plastmi ponuja odlično izhodišče za dragocene pogovore z mladimi bralci – nenazadnje o nas samih in našem mestu v svetu. Slikanica Andreje Peklar je pač tiste vrste knjiga, ki lahko odpira oči, razpira krila in širi duha.
Andreja Peklar: Tisoč ptic (KUD Sodobnost International, 2022, Gugalnica)
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.