Ti si rekel je še en način javnega vtikanja v zasebni odnos med Sylvio Plath in Tedom Hughesom. Je pa v nasprotju z večino drugačen, ker predstavlja, poleg zadnje Hughesove pesniške zbirke, Pisem za rojstni dan, apologijo javno obtoženega pesnika. Hughes se namreč na medijske očitke in gonjo proti sebi ni nikoli odzval.
Dejstva so znana: ameriška pesnica Sylvia Plath in angleški pesnik Ted Hughes se spoznata, zaljubita, poročita, imata dva otroka in se načeloma zaradi Hughesove nezvestobe razideta. Sylvijin domnevno četrti poskus samomora uspe in na enak način konča svoje življenje tudi naslednja Hughesova partnerka, Assia Wevill, s to razliko, da ne ubije le sebe, temveč tudi svojega in Hughesovega otroka. Obe ženski sta si izbrali smrt v kuhinji, s plinom.
Za pesnika, bi lahko rekli, kot pravi Heidegger za filozofa, ni pomembno njegovo življenje, temveč samo, kdaj se je rodil in kdaj je umrl. Kar šteje je pač njegovo delo. In s tem bi se literarna veda s kraljico vred strinjala: s pridobitvijo kraljičinega naziva »Poeta Laureatus je Hughes utrdil svoj prestol posvetne slave na Parnasu največjih pesnikov 20. stoletja.« (Tanja Petrič) Le javnost v oči bodečih, zgoraj navedenih faktov iz njegovega življenja ni prepustila pozabi. Še več: nagrobnik Sylvie Plath je bil samo zaradi Hughesovih verzov na njem večkrat oskrunjen. Domneve o njegovem nasilju nad partnerkama so ga spremenile v brezsrčno pošast.
Nizozemska avtorica Connie Palmen se je poglobila v čas pred Hughesovo smrtjo. Takrat je šele prvič spregovoril o Sylvijinem samomoru. Prvoosebni lirični monolog je izpoved, ki poskuša tudi s pomočjo verzov govoriti o dogodkih in občutjih med njunim skupnim življenjem. Čustva do žene, ki je v romanu skoraj vedno poimenovanaf z »nevesta«, ubesedi vedno z nežnostjo, pozornostjo in neizmerno čutnostjo, ki je tudi lastnost njene konfesionalne poezije. Bralec nemudoma pade v njegov tok zavesti, prežet s podobami in sanjskimi metaforami. Pobliže se spozna tudi z mističnostjo Hughesovega preučevanja sanjskega sveta in njegovih pomenov, s Sylvio sta se navduševala nad horoskopom in spiritualno ezoteriko na sploh. V besedilu večkrat sežeta po ouija plošči, s hipnozo poskuša partnerki uravnavati celo menstruacijo. S Connie Palmen se lahko prigrebemo do njune intime, ki ni nikoli opisana kot polna naveličanosti oziroma jeze, celo nasilja. Vitalnost jezika gre z roko v roki z njunim bogatim notranjim doživljanjem, s stalnim rojevanjem novih podob. Tudi njun razhod je opisan povsem mirno, s simboliko sanjskega inventarja. Na več izdajah romana Ti si rekel je na naslovnici lisjak, ki je vsebinsko gledano rdeča nit pesnikovih občutij in ravnanj. Prek opazovanja, opisovanja in nagovarjanja se ravno skozi to bitje Hughes najbolje izraža. Pisateljica uporabi lisjaka na enak način kot Ted Hughes v pesmi The Thought Fox: šele ko je pesem napisana, je lisjak upodobljen, podan je le s pomočjo pesmi. Če se pesem ne bi začela, ne bi bil niti zapažen. S pesmijo se lisjak ubesedi, konstituira in obratno: samo on omogoča pesmi obstoj. Pesem (pesnikova ustvarjalnost) in lisjak sta eno. Ted Hughes je lisjaka za časa svojega življenja dojemal tudi kot svojo totemsko žival.
Ob nekatere odlomke bi se lahko spotaknili, ker je Sylvia Plath opisana kot izredno antifeministična, celo s fobijami do (biološkega in družbenega) ženskega spola. Jasno ubeseden je tudi njen odpor do večkrat ločenih žensk ali žensk brez otrok, ki jih ima za »suhe slive«. Kontekstualizirano se ta njen bes do žensk lahko umesti v ljubosumne izpade ob odkritju moževe nezvestobe, toda gnev se do enakih naslovnic pojavi večkrat. Pisateljica s tem deloma ruši feministično ikono Sylvie – mučenice.
Ne glede na to, da gre v romanu Ti si rekel načeloma za Hughesovo biografijo, je tekst neločljivo povezan s Sylvijino, gre za preplet dveh biografij. Intimističnost je včasih presekana tudi z družbeno-političnimi definicijami, saj je njun odnos dojet tudi kot odnos med Angležem in Američanko, ki naj ne bi, tako kot vse ženske, pravi v knjigi Hughes, »vedela, kaj je Maginotova linija, katera bitka se je izbojevala pri Verdunu, kaj pomeni kratica SS in čemu se je kje bíla določena vojna.« Frfotava Američanka je bila v njegovih očeh brez bremena vojne, v nasprotju z izgubami bližnjih v pesnikovi družini. Razlog za njun razhod se išče torej tudi v medcelinskih razlikah, ne le v njenih bolestno-ljubosumnih izpadih in potapljanju v duševno bolezen.
Naslov Ti si rekel ima svetopisemske konotacije; iste besede je namreč Jezus Judi Iškarijotu izrekel na pashalni večerji, potem ko je razkril, da ga bo eden od učencev izdal. Enako breme kot Juda nosi Hughes tekom celega romana, ki se brez poglavij kronološko izteka proti poznanemu vrhuncu, Sylvijinem samomoru. V nasprotju s pričakovanim ton romana ni težek in moreč, ampak je melanholična refleksija vsega dogajanja, napisanega in izrečenega; je tudi poskus hipotetične pomoči nevesti v tistih usodnih, zadnjih dneh, ko je premražena, sama z otroki, iskala bližino prijateljev, soseda, morda tudi nekdanjega moža.
Connie Palmen: Ti si rekel. Prevedla Mateja Seliškar Kenda. Modrijan 2018.
