Mesto knjige je dogodek, kjer se izmenjujejo ideje. Je knjižni sejem. Je mesto na katerem se odvija festival. Kjer so delavnice, kjer je glasba, kjer so okrogle mize, in predstavitve zapisanega. So tudi sprehodi, je arhitektura, je pogled na nevidno. Je utemeljevanje in odkrivanje novega prostora, je druženje, debatiranje, govorjenje in branje. O temah vse okoli nas. Je tako kot bi moralo biti. »Zgradili naj bi nekaj velikega,« nekaj … smiselnega.
To počnemo tudi zaradi manka. Zato ker nam primanjkuje knjig in knjigarn smo se odločili knjigotrštvo decentralizirati, ker nam primanjkuje zunaj-institucionalnih razprav, smo se odločili govoriti med someščani, ker je branje kakovostnih vsebin pomembnejše od vsakodnevnega preleta novic, smo se odločili branje knjig spodbujati.
Mesto knjige je knjižno dogajanje, kjer si bomo skupaj z gosti in obiskovalci prizadevali za spodbujanje bralne kulture, samoizobraževanja in domišljije. Zamisel Mesta knjige temelji na tem, da misleči, ustvarjalni in samostojni ljudje dajejo svojemu mestu tisto poglavitno – njegov značaj in hkrati odpirajo možnost boljše prihodnosti.
Težko se je znajti v lastnem času, ne da bi poznali, kar so zapisali tisti, ki so živeli pred nami, in tisti, ki živijo z nami. Da je knjiga tista, iz katere se učimo, ve vsak, in zato jo je treba imeti in brati in podčrtovati, si jo zapomniti in osmisliti. S knjigami nam avtorji in avtorice sporočajo svoje zgodbe, ideje, misli in podobe. S knjigami vstopamo v svetove drugih in z njihovo pomočjo ustvarjamo lastni svet. Že stoletja je v navadi, da knjige beremo sami, v tišini, da nas pri tem ne moti zunanji svet in da se prepuščamo in razumemo zgodbo in misel, ki nam jo pričara knjiga. In čeprav je takšno početje dobro, zunanjosti ne moremo uteči. Vedno smo obdani s prostorom, velikokrat smo obdani z mestom.
Zato festivalsko druženje v Mestu knjige odpira možnost, da bi te dejavnosti, ki jih morda že počnemo med štirimi stenami, počeli sedaj še skupaj in k temu privabili še druge, saj mesto ni le skupek individualnih svetov, temveč ravno njihovo soočanje. Ni zgolj prostor tišine in osame, ampak predvsem vidnosti in glasnosti.
Da mnogoteri svetovi iz številnih knjig ne ostanejo le mrtva črka na papirju ali osamljeno početje, jih je treba soočati. Tovrstna soočanja se v knjigah pogosto dogajajo, premalokrat pa se dogajajo v živo. Ljudje se vse bolj zapirajo v svojo intimnost oziroma ideološke in podobne preference, zaradi katerih je že sama možnost pogovora ukinjena oziroma razumljena kot odvečna. A prav pogovor (διάλογος) je tista vsebina in kvaliteta, ki prostor naredi za mesto.
Zato Mesto knjige v danem prostoru, v Novi Gorici med 2. in 9. junijem, odpira mesto, kjer se raznolikosti lahko soočijo, kjer se ljudje srečajo in predstavijo svoj pogled na svet, kjer svetovi stopijo skupaj v pogovor in ustvarijo mesto – mesto knjige.
Rdeča nit lanskega festivala je bila meja; letošnja tema je to, kar je ob meji nastalo: MESTO.
Na mesto bomo pogledali skozi arhitekturo zgradb in podzemnih rovov, skozi glasbo, ki v mestih nastaja, skozi tujce v lastnem mestu, skozi spremembe uporabe mestnega prostora, ki vplivajo na način bivanja, po mestu se bomo sprehodili in nanj pogledali z drugačnimi očmi, ogledali si bomo ruševine mest, prav tako pa bomo snemali šume mesta in z njimi ustvarjali zvočne pokrajine, ki bodo v današnjem vizualnem svetu poskušale ujeti tisto najbolj neulovljivo, a vseprisotno značilnost mesta – zvok.
Festival Mesto knjige bomo odprli s pogovorom o mestu; pogovarjali se bodo Matevž Granda, Aleš Vodopivec, Marko Peterlin in Marjan Hočevar, pred tem pa bomo odprli razstavo o izpraznjenih prostorih, ki smo jo zasnovali skupaj s Fotoklubom Nova Gorica.
V soboto bomo z literarnim sprehodom po Gorici obeležili 130. obletnico rojstva največjega goriškega filozofa Carla Michelstaedterja, v ponedeljek pa bomo s simpozijem obeležili 40 let od smrti Dušana Pirjevca.
Še isti dan bomo pričeli z zvočnim delom festivala, z delavnico field recordinga, ki bo trajala cel festival.
V torek se selimo v osrečje mesta, na Bevkov trg, kjer bomo pričeli s knjižnim sejmom. Odprtje sejma bo v večernih urah slavnostno počastil letošnji prešernov nagrajenec Aleš Berger, z njim pa se bo pogovarjal urednik in ultramaratonec Samo Rugelj. Po pogovoru bo za ritem poskrbel dvojec Dance Mamblita.
V sredo bosta po popoldanskih jazzovskih tonalitetah potekala dva pogovora. Peter Karba in Klemen Ploštajner bosta razpravljala o gentrifikaciji mest in vplivu ekonomije na uporabo prostora, v večernem pogovoru pa se bomo skupaj z Ičom Vidmarjem, Miho Kozorogom in Igorjem Bašinom dotaknili razmerja med glasbo in mestom, kjer se glasba ustvarja in uprizarja.
V četrtek bomo šli onkraj fizičnega mesta in ga posvetili arhitekturi duha – mandalam, o katerih se bo Tina Košir pogovarjala z antropologom Zmagom Šmitkom.
Festival bomo slavnostno zaključili s podzavestjo mesta. Luka Novak bo skupaj z Luko Lisjakom govoril o metroju kot mestnim nezavednim, nato pa bo Boris Pahor, večni kljuvač naše in tržaške vesti, v pogovoru z Zdravkom Dušo govoril o potlačenem mesta, v katerem živi – Trstu.
Več o Mestu knjige: http://mestoknjige.si/
