Od leta 2021 se poslavljamo z izborom desetih knjig, ki so pustile dober vtis in si jih bomo zapomnili. Nekatere od njih so kraljevale na lestvici najbolje prodajanih knjig leta 2021, nekatere so bile nagrajene. Omejili smo se na leposlovje in humanistiko za odrasle, tudi prevedeno.
Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica (Mladinska knjiga, prevod Andrej E. Skubic)
Erica Johnson Debeljak nas je na začetku leta presenetila z iskreno knjigo o času po smrti svojega moža Aleša Debeljaka. V njej opisuje divji vrtinec čustev, ki jih je doživela, razbija tabuje, povezane s smrtjo, obračunava z namigovanji, da je šlo za samomor, opisuje borbo za ekonomsko preživetje, obravnava svoj položaj tujstva v slovenski družbi, hkrati pa ponuja tudi sociološko in antropološko analizo vdovstva v različnih kulturah. Knjiga, ki bralca zagotovo ne bo pustila hladnega.
Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska? (UMco)
Novinarka in urednica Irena Štaudohar je zbudila širše zanimanje s knjigo, ki na postavljeno vprašanje Kaj hoče ženska? ponuja odgovore v obliki življenjskih zgodb zanimivih, ustvarjalnih žensk. Žensk, ki se niso bale živeti drzno in od življenja zahtevati to, kar so si želele: kariero, ljubimce, doživetja, ustvarjalnost … Knjigo, ki je polna življenjskega navdiha, bi lahko imeli tudi za neke vrste vodič za srečno življenje.
Mojca Širok: Evidenca (Mladinska knjiga)
Novinarka Mojca Širok je z romanom Pogodba zasnovala trilogijo političnih in mafijskih kriminalk, ki jo je uspešno nadaljevala z letos izdano Evidenco. Zgodba se dogaja v Sloveniji, sega pa v našo polpreteklo zgodovino. Vanjo so vpleteni kriminalisti, novinarji, politiki, poslovneži ter politiki, napisana je napeto in verodostojno in bralca preseneti s koncem.
Irena Svetek: Rdeča kapica (Beletrina)
Irena Svetek je poskrbela za presenečenje, saj je iz drugih literarnih žanrov uspešno presedlala na kriminalko in bralcem ponudila napeto, obrtniško spretno spisano čtivo. Izhodišče je v rdeče pregrinjalo s kapuco odeto truplo trinajstletne deklice, okrog tega pa se naplete napet psihološki triler, ki ima večplastno zgodbo s plastično izpisanimi liki, v njegovem središču pa je družinsko in spolno nasilje.
Goran Vojnović: Đorđić se vrača (Beletrina)
Čefurji raus! trinajst let pozneje. Marko Đorđić, problematičen najstnik iz prvega Vojnovićevega romana, se je vrnil na Fužine. Fant je odrasel, pa tudi Fužine niso več migrantski geto, temveč povsem običajno spalno naselje. Knjiga je spet spisana v sočni čefurščini, polni kletvic, z malce humorja in precej trpkosti, dotika pa se različnih družbenih in identitetnih vprašanj v slovenski družbi.
Ljudmila Saraskina: Dostojevski (LUD Literatura, prevod Borut Kraševec)
Letos smo praznovali dvestoletnico rojstva Dostojevskega in izšlo je kar nekaj njegovih knjig v ponatisu ali novem prevodu, pa tudi prevod njegove biografije, ki je delo ruske literarne zgodovinarske Ljudmile Saraskine. Gre za ambiciozno, natančno, poglobljeno, kompleksno, 700 strani dolgo delo, ki je vsekakor vredno človeka, ki ga opisuje. V knjigi so nanizani številni podatki o življenju velikega pisatelja, citati, pa tudi interpretacije in analize, hkrati s pisateljevim življenjem in delom pa se izrisuje tudi idejna in kulturna zgodovina Rusije.
Miha Šalehar: Pustolovec zmote: patetični priročnik za razumevanje priletnega alfa samca (Mladinska knjiga)
Radijski voditelj in kolumnist Miha Šalehar je v krizi srednjih let, rahlo depresiven in ne posebej zadovoljen s stanjem svojega telesa in duha. Čuti, da je boljša polovica življenja za njim, misel na to, kar prinaša druga polovica, pa ga navdaja z nelagodjem. Številne stvari mu ne dajo miru (ločitev, vzgoja, biznis, odnosi …), iskreno spregovori o njih, pri tem pa je humoren, ciničen in iskriv, kot smo ga vajeni.
Marcel Štefančič, jr.: Slovenski sen (UMco)
Nekateri so mnenja, da je Marcel Štefančič jr. napisal že preveč knjig, ampak dejstvo je, da mu ne zmanjkuje idej in da je v odlični formi. Letos se je s pomočjo zgodb in ljudi iz kulture, umetnosti, športa itd. podal v raziskavo stanja slovenstva trideset let po osamosvojitvi. Slovenski junaki in antijunaki, naše revolucije in kontrarevolucije, naši škandali in triumfi, ki jih opisuje Štefančič, jr. niso ravno to, kar smo pričakovali. Vendar pa, kot opozarja avtor, Slovenci smo odličen material za pisanje, zato najboljše knjige o nas še prihajajo.
Tina Kozin: Plasti odzidanih daljav (Beletrina)
Biografija pesnika in urednika Nika Grafenauerja ni klasično delo tega žanra, je mozaik spominov in pričevanj o njem in njegovem delu, mnogoglasna knjiga, ki prinaša pogled na portretiranca iz različnih perspektiv. Veliko izvemo o Nikovem težkem otroštvu, njegovem pesništvu, (na večino vprašanj Niko odgovori kar s pesmijo), uredniškem in javnem delovanju, prijateljstvih, sopotnikih itd., o nekaterih bolj delikatnih temah iz osebnega življenja in družbenega udejstvovanja pa Niko vztrajno molči. Kljub temu pa preveva knjigo neizmerna in simpatična grafenauerska energija in je dragoceno pričevanje o času, prostoru in ljudeh.
Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih (Cankarjeva založba, prevod Daša Perme Jurjavčič)
Italijanska pisateljica Elena Ferrante, ki piše pod psevdonimom, je postala svetovna literarna senzacija z Neapeljsko tetralogijo. Vsak njen nov roman je pričakan z velikim zanimanjem in tudi z Zlaganim življenjem odraslih je bilo tako. Spet smo v svetu jeznega odraščajočega dekleta v Neaplju in spet so v ospredju vprašanja razreda, dvojne morale, zapletenih družinskih razmerij, hipokrizije odraslih, spet je naracija zelo neposredna, kot »pljunek v obraz« bralca. Ferrantejeva je torej udarila v svojem slogu, čeprav so morda nekateri bralci od nje pričakovali kaj bolj epskega.