V zadnjem času je pri nas izšlo kar nekaj literarnih del o smrti in žalovanju. Kaže, da so (avto)biografske in druge izpovedi o doživljanju izgube ljubljene osebe opažene in iskane v slovenskem knjižnem prostoru – ena je dobila nagrado kresnik 2019, druga je postala Naj knjiga leta 2021 … Tudi knjižne blogerke so zaznale, da bralce te knjige zanimajo: Urška Bračko, ki ustvarja blog imenom Booknjiga, je v lanskem letu z drugimi blogerkami naredila seznam 11 knjig o žalovanju in smrti, Ajda naklada je na svetovni dan boja proti raku, 4. februarja, objavila seznam priporočil knjig o raku, pa tudi novinarka in pisateljica Lara Paukovič je o tem pisala v Mladini. In katere knjige o žalovanju in smrti vam priporočamo v branje?
Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica (Mladinska knjiga, 2021, prevod Andrej E. Skubic)
Na knjižnem sejmu novembra lani izbrana Naj knjiga leta 2021 govori o žalovanju, pa tudi o opolnomočenju. Po eni strani je knjiga soočenje s smrtjo moža avtorice Aleša Debeljaka, na drugi je premislek o življenju brez njega – kako naj nadaljuje po vseh teh skupnih letih življenja z njim, kako živeti sama? Kako se torej soočiti s smrtjo ljubljenega, predvsem pa tudi kako se soočiti z lastnim življenjem. Knjiga pa ni le osebna zgodba, temveč je tudi antropološko-sociološko delo, ki v ospredje postavi tabu smrti in vdovstva nekoč in danes.
Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (Beletrina, 2018)
Literarni prvenec Bronje Žakelj, ki je prejel kresnika 2019, je podrl kar nekaj rekordov na slovenskem trgu. Recimo do januarja 2022 so prodali že že več kot 18.500 izvodov, delo pa je postalo najbolj prodajana knjiga v zgodovini založbe Beletrina. Pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih, bo kmalu prišel tudi na filmska platna. Avtobiografska zgodba je nostalgična pripoved o časih nekdanje države (opis prenosa OI v Sarajevu in vsakdanjega življenja, ki se ga mnogi Slovenci še kako dobro spomnijo), hkrati pa predvsem tudi razmislek o strahu, izgubi ljubljenih oseb, hudi bolezni in pa navsezadnje odraščanju, tako dejanskem kot mentalno psihološkem.
Julian Barnes: Lege življenja (UMco, 2020, prevod Miriam Drev)
Knjiga angleškega pisatelja je po izboru časopisa Guardian uvrščena med sto najboljših knjig 21. stoletja, kritiki pa so zanjo zapisali, da potrjuje Barnesovo »čarodejstvo«. Tako kot Erica Johnson Debeljak tudi Barnes v svojem delu poveže intimno zgodbo ter zgodovino, posamezne osebe in njihove življenjske zgodbe, posebej pa se osredotoča tudi na balonarstvo, strast svojih likov. Avtor je s svojo ženo, literarno zastopnico Pat skupaj preživel več kot tri desetletja in po njeni smrti je potreboval kar nekaj let, da je lahko zapisal to pripoved. Skozi pripoved se spustimo v globino njegove duše in začutimo njegovo globoko bolečino.
Max Porter: Bridkost je stvar s peresi (Cankarjeva založba, 2021, prevod Anja Golob)
Moški, ki je izgubil svojo ženo in postal oče samohranilec. Znani tematiki Porter doda podobo Vrana, ki se naseli v ovdovelega očeta. Porterjev prvenec je deloma novela, deloma pravljica, hkrati pa esej o izgubi, smrti, žalosti in tolažbi. Je besedilo, ki se oklepa Vrana, pa vsi vemo, mi in protagonist, da se moramo nekega dne od Vrana ločiti, ga spustiti, da odide in nam pusti, da gremo tudi mi lahko naprej. Unikaten stil pisanja, ki poleg vsebine pritegne ravno zaradi svoje inovativnosti, poetičnosti in besednih iger.
Lukas Barfuss: Koala (Modrijan, 2016, prevod Aleš Učakar)
Zgodba o samomoru brata je Bafrussu, ki je sicer najbolj znan po svojih družbenokritičnih dramskih besedilih, ob izidu prinesla švicarsko knjižno nagrado. Kratki roman intimno izpoved glavnega junaka prepleta s prirodnopisno pripovedjo o koali. Slednja igra pomembno vlogo predvsem na metaforični ravni. Ko nekdo naredi samomor, se vedno vprašamo čemu in tako se glavni lik sprašuje za svojega brata. Čeprav nista bila v dobrih odnosih in ga je celo zaničeval, se potopi v njegovo življenje, da bi razumel, zakaj si je vzel življenje. Kaj se zgodi, ko naša želja po logičnem razumevanju postane skoraj obsesija? Zgodba pa se vrne tudi v kolonialno Avstralijo konec 18. stoletja, ko so priseljenci koalo skoraj iztrebili, saj se ta ni prilagodila novim sovražnikom, bila je počasna in nezmožna braniti se.
Peter Handke: Žalost onkraj sanj (Beletrina, 2020, prevod Amalija Maček)
Politično kontroverzni Handke, ki je leta 2019 prejel Nobelovo nagrado za književnost, je pri svojih tridesetih letih napisal kratek roman ob smrti svoje matere. Za delo je prejel Büchnerjevo nagrado, eno najuglednejših nemških književnih nagrad. Mati, nevidna ženska, ki je preživela obdobje nacizma in povojnega potrošništva, je naredila samomor s prevelikim odmerkom uspavalnih tablet. Knjiga pa ni le intimen zapis sina, temveč je tudi poklon ženski, ki je živela v obdobju, ko so bile ženske ujete v domačem kotičku in izključene iz družbenega ter političnega življenja. Niso imele možnosti sodelovati v družbenem življenju in tako tudi niso imele lastnega življenja.
Randy Pausch: Zadnje predavanje (Mladinska knjiga, 2008, prevod Darja Divjak)
Zadnje predavanje je najbolje prodajana knjiga New York Timesa leta 2008, ki sta jo napisala Randy Pausch, profesor računalništva, interakcije med človekom in računalnikom ter oblikovanja na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu v Pensilvaniji in Jeffrey Zaslow iz Wall Street Journal. Pausch je prejel diagnozo, neozdravljiv rak, in nato na povabilo ameriške univerze imel svoje zadnje predavanje leta 2007, ki si ga lahko ogledate tudi na Youtubu (https://www.youtube.com/watch?v=ji5_MqicxSo). Naslednje leto je umrl, na podlagi predavanja pa je nastala tudi knjiga, sočutna pripoved, ki govori predvsem o vztrajanju v življenju, navsezadnje pa poda tudi odgovor na večno vprašanje – kako živeti?
Joan Didion: Leto čudodelnih misli (UMco, 2018, prevod Miriam Drev)
Ameriška romanopiska in novinarka je bila za to knjigo nagrajena z ameriško državno nagrado za književnost in bila hkrati tudi finalistka za Pulitzerjevo nagrado. Njen mož John, tudi pisatelj, nenadoma umre doma v kuhinji za srčnim infarktom. Sledi podroben opis čustev in misli, ki jih je avtorica doživljala po tem. Kako najmanjše malenkosti vsakdanjega življenja lahko povzročijo ogromne bolečine v duši, ko ni več tiste osebe, s katero si delil vse štiri desetletja svojega življenja. Portret skupnega življenja in izgube pa je predvsem tudi knjiga o iskanju smisla. Kako iti naprej, ko želiš, da se vrne?
Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju (Beletrina, 2022, prevod Špela Vodopivec)
Avtorica, Nigerijka po rodu, ki že vrsto let dela in živi v ZDA, je slovenske bralce morda najbolj navdušila s knjigo Vsi moramo biti feministi, besedilom, ki ga je sicer predstavila na konferenci TEDxEuston. Eden od najpomembnejših glasov afriške in svetovne literature pa tokrat spregovori o tragični izgubi očeta v času pandemije covid-19. Bralca pritegne aktualnost dogajanja, pandemija, ki ji ni videti konca, saj ko mislimo, da smo že na koncu, se virus v novi obliki zopet pojavi izza ovinka, ter posledice, ki jih je ta prinesla, ko smo lahko tudi odhode najbližjih spremljali le na daljavo. Hkrati pa se bralca dotakne poetičnost besedila, moč čustev; bridkost, žalovanje, osamljenost, trpljenje in pa navsezadnje tudi jeza. Ko bolečina mine, ostanejo spomini.
Raymond Kluun: Pride ženska k zdravniku … (Mladinska knjiga, 2008, prevod Tanja Mlaker)
Roman, ki je izšel leta 2003, na slovenski trg pa prišel pet let kasneje, je hitro postal izjemno priljubljen ter pretresel bralce po celem svetu in bil preveden v več kot dvajset jezikov. Sledilo je nadaljevanje Vdovec, nato pa še roman Petelinčka, ki opiše čas pred prvo knjigo. Avtor je po smrti žene spakiral kovček in se iz Amsterdama s hčerko preselil v Avstralijo, kjer je tudi napisal to sočutno zgodbo, osebno izpoved. Kako se moški sooča z ženino diagnozo raka in kako to vpliva na njun odnos? Knjiga ne odpira le vprašanja smrti in žalovanja, bolečine, temveč prevprašuje tudi partnerske odnose in predvsem področje lojalnosti v današnjem svetu. »Moški, ki si želi živeti. Ženska, ki ji je usojeno umreti. Ljubezenska zgodba 21. stoletja.«
John Green: Krive so zvezde (Mladinska knjiga, 2012, prevod Boštjan Gorenc)
Mladinski roman, ki je osvojil večino svetovnih letvic najbolj branih knjig, je močno priljubljen tudi med slovenskimi bralci. Ni zgolj še ena pripoved o življenju z rakom, temveč je v prvi vrsti pripoved o življenju dveh mladostnikov. Kako je biti mlad, imeti enake želje kot tvoji vrstniki, hkrati pa se že v najstniških letih spopadati z lasto minljivostjo? Hazel boleha za neozdravljivim rakom ščitnice, Augustusu pa je kostni sarkom vzel eno nogo. Iskanje mladostniške ljubezni, spoznavanje nasprotnega spola in hkrati tudi samega sebe ter volja do življenja naredijo to sicer težko pripoved lahkotnejšo.