Vrata v knjige Izbor knjižnih naslovnic iz zbirke Knjižnica MGL v obdobju 2019 – 2025
Levi trakt najvišjega nadstropja Filozofske fakultete, hodnik, kjer sicer deluje dekanat, skriva Galerijo peti štuk – iznajdljivo zastavljen projekt, ki zasede stene med pisarnami in jih spremeni v razstavni prostor, namenjen začasnim razstavam. To umetniško prizorišče deluje od leta 2018, njegovo organizacijsko ekipo pa sestavljajo študentke umetnostne zgodovine pod umetniškim vodstvom lekt. dr. Mateje Gaber.
Med 11. marcem in 10. aprilom je v Galeriji peti štuk gostovala Knjižnica MGL z razstavo Vrata v knjige, med drugim tudi kot del programa sejma akademske knjige Liber.ac, na kateri je bil predstavljen izbor posameznih naslovnic knjig iz zbirke. Namen razstave je bil v prvi vrsti predstaviti izbor knjižnih naslovnic kot samostojnih oblikovalskih del, hkrati pa tudi opozoriti na pomen zbirke Knjižnica MGL kot širše celote. Razstava se je sicer osredotočala na njeno obdobje delovanja med letoma 2019 in 2025, ko so jo soustvarjali fotograf, oblikovalki in urednica, ki se podpisujejo tudi kot avtorji razstave: Maja Kešelj, Peter Giodani, Petra Pogorevc in Petra Švajger.
Prostorska zasnova razstave je bila, primerno temu, da je umeščena na hodnik fakultete, dokaj minimalistična – na stenah so viseli panoji s povečavami knjižnih naslovnic, vsak je bil opremljen tudi z informacijsko kartico, na kateri si je obiskovalec lahko prebral povzetek vsebine knjige ter ključne podatke o avtorstvu tako vizualne podobe kot tudi vsebine, pod panoji pa so bili na kubusih razstavljeni izvodi pripadajočih knjig. Razstava je tako v svoji preprostosti neposredna, celostni vizualni podobi knjige posveti posebno pozornost, vendar jasno poudari njeno uporabno vrednost kot posrednice med potencialnim občinstvom in vsebino knjige oziroma doprinos k njeni vsebini, zato se zdi ključno, da lahko obiskovalec razstave na licu mesta knjigo tudi prelista, stopi v stik z njeno vsebino in se zanjo navduši.
Izbor naslovov, ki so bili umeščeni na razstavo, obsega obdobje od leta 2019 do praktično danes, vključena je namreč tudi zadnja izdaja zbirke MGL, »I am Jugoslovanka!« avtorice Jasmine Tumbas, vključuje pa tako dela domačih avtorjev in avtoric kot tudi nekatere pomembne prevodne edicije – lahko bi torej zaključili, da je izbor tako reprezentančen za širšo uredniško-kuratorsko politiko zbirke kakor tudi za estetsko širino oblikovalskih pristopov.
Na razstavi si je bilo mogoče ogledati naslovnice naslednjih del: Jasmina Tumbas: »I am Jugoslovanka!«: feministične performativne politike v jugoslovanskem feminizmu in po njem (2025), Florence Dupont: Aristotel ali vampir zahodnega gledališča (2019), Blaž Lukan: Tretja predstava: eseji o drami, gledališču, plesu in drugih abstrakcijah (2023), Alain Badiou: Rapsodija za gledališče (2020), Bernard-Marie Koltès: Del mojega življenja (2024), Petra Pogorevc: Gledališče in žalovanje: uprizarjanje smrti kot izgube (2025), Ivan Medenica: Tragedija iniciacije ali nestanovitni princ (2019), Ivana Chubbuck: Moč igralca (2023), Meta Hočevar: Prostori igre (2020), Nataša Burger: Igrati (se) (2023).
Knjižna zbirka se sicer ponaša s konsistentno vizualno podobo: format knjige ter tipografija in pozicioniranje naslova na platnici knjige povezujejo v uniformno celoto. Individualizacijo posameznega dela pa ustvarja umetniška fotografija, ki nastaja s posameznim delom kot inspiracijo, v estetskih načelih zasleduje vsebino knjige, iz nje črpa, zato posledično ni ukalupljena v ozke formalne smernice, temveč naslovnica vsake knjige diha po svoje. Ta vizualna podoba je pečat ekipe, ki se je vzpostavila leta 2019, sestavljajo pa jo oblikovalki Maja Kešelj in Petra Švajger, fotograf Peter Giodani ter urednica dr. Petra Pogorevc – ta »generacija« zbirke Knjižnica MGL je bila tudi predstavljena na razstavi Vrata v knjige.
Pred tem je zbirka zamenjala več ustaljenih vizualnih podob, med letoma 2011 in 2018 so na primer sodelovali z ilustratorko Evo Mlinar in oblikovalko Mojco Višner, ki sta podpisali veliko število prepoznavnih naslovnic, zagotovo pa so nam znane tudi bele platnice s črno-belo fotografijo avtorja, ki so zbirko MGL zaznamovale do leta 2007, ko je uredništvo prevzela dr. Petra Pogorevc. Tudi v spremnem tekstu razstave se poklonijo dediščini preteklih urednikov in oblikovalcev, in sicer z besedami dr. Dušana Moravca, prvega dramaturga MGL, ki je leta 1958 soustanovil knjižno zbirko in dejal, da ji je vsak od njegovih naslednikov »odtisnil svoj poseben in oseben pečat«.
Ustvarjalci močno poudarjajo tudi pomen Knjižnice MGL kot samostojne založbe, specializirane za izdajo izključno gledališke literature – novih in prevodnih teoretskih del –, ki si hkrati prizadeva raziskovati inovativne pristope k zgodovinjenju slovenske gledališke prakse. Knjižnica MGL pa hkrati deluje znotraj gledališča, zato ohranja živ stik z njegovim konkretnim sočasnim razvojem, saj urednica zbirke Petra Pogorevc, kot zapišejo avtorji razstave, izbor naslovov snuje z mislijo na vse, kar na slovenskih in svetovnih odrih nastaja ta hip. Izrazijo pa tudi ponos na dejstvo, da je v bogati zgodovini zbirke vsako leto izšel vsaj en nov naslov.
Razstava tematsko izhaja iz predpostavke, da je knjiga oblikovan objekt, ki s fotografijo na naslovnici ter pripadajočim oblikovanjem komunicira s potencialnim bralcem ali kupcem. Avtorji celostno podobo knjige definirajo kot »prostor, kjer se vsebina in forma združita v celoto«, saj v njej součinkujejo uredništvo, fotografija in oblikovanje, platnica knjige pa predstavlja vrata v ta prostor, ki bralca vabijo, da vstopi vanj.
Razstava v prvi plan postavi umetniško fotografijo, ki je nastala za namene posameznih naslovnic, vendar si poleg tega, da na ogled postavi tudi knjige kot take, dovoli še nekaj več igrivosti. Izstopata še izobešena prozorna plošča s citatom iz knjige Tragedija iniciacije ali nestanovitni princ, ki opozarja na stalnico, ki je zaznamovala kar nekaj izmed fotografij; te plošče s citati so namreč nastopale kot rekvizit na fotografiji in hkrati inventiven način za izpostavitev reprezentativnih citatov, ter triptih fotografij, na katerih so upodobljene knjige Gledališče in žalovanje, Del mojega življenja in Rapsodija za gledališče – gre torej za fotografije knjig z umetniškimi fotografijami na naslovnicah. Ta dva detajla razstave morda najbolj opozarjata na most med vsemi medsebojno odvisnimi deli, ki vzpostavljajo vizualno podobo knjige-oblikovanega objekta kot reprezentacijo njene vsebine in komunikatorja s potencialnim bralcem.
Ob podrobnejšem pregledu lokacij, na katerih so nastale fotografije z naslovnic, pa se vzpostavlja tudi fascinantna povezava med fotografijo in arhitekturo. Ta se je očitno zdela pomembna tudi ustvarjalcem razstave, saj so se odločili lokacijo dosledno navesti ob vsaki izmed fotografij. Seznam obsega naslednje lokacije: Dvorana Mini teatra, avla Cukrarne, Veliki oder MGL, fasada hiše na Rimski cesti, garaža ŠRC Stožice, Galerija Equrna in ljubljanski Nebotičnik. Izbor razstavljenih naslovnic zato tke tudi vzporedno rdečo nit povezave med fotografijo in različnimi, večinoma tako ali drugače na kulturo vezanimi lokacijami. Med knjigami in arhitekturnimi prostori kot umetniško oblikovanimi, a zelo konkretnimi objekti, s katerimi ljudje vsakodnevno, celo nezavedno sobivamo.
Če platnico knjige razumemo kot vrata vanjo, lahko razstavo Vrata v knjige jemljemo kot vstopno mesto v pomembno dediščino zbirke Knjižnica MGL, saj nabor predstavljenih platnic obiskovalca vabi, da razišče še druge naslove, ki jih zbirka ponuja. Hkrati pa razstava opominja, da rek »ne sodi knjige po platnicah« morda vseeno ne drži več, saj je ob sodobni inflaciji knjižnih izdaj, po katerih lahko bralec seže, privlačna naslovnica, ki že na prvi pogled komunicira, kaj knjiga skriva med platnicami, ključna, da vsebina doseže publiko. Izbrani vzorec knjig je tako poklon uspešnemu dialogu med urednikovanjem, oblikovanjem in fotografijo, ki sooblikujejo interakcijo s knjigo, najprej kot objektom, ki ga je prijetno držati v roki in postaviti na domačo knjižno polico, nato pa kot tekstom in védenjem, ki ga ta nosi v sebi.