Ko je srbski pisatelj Vladimir Arsenijević v soboto, 11. julija, izstopil iz taksija pod Brankovim mostom v središču Beograda, se je proti njemu napotila skupina mladih moških. Na istem kraju bi morali nekaj ur pozneje pripraviti komemoracijo ob 31. obletnici genocida v Srebrenici. Namesto nje so ga napadli in pretepli, nato pa je bil dogodek odpovedan.
Arsenijević, pisatelj, mirovni aktivist in eden od ustanoviteljev organizacije KROKODIL, je na prizorišče prišel pred začetkom priprav. Komemoracijo je pod geslom »Ljudje pomnijo ljudi« pripravljala koalicija nevladnih organizacij, fundacij, umetnikov in aktivistov, ki si prizadevajo ohranjati spomin na žrtve genocida. Na platoju so nameravali razobesiti platno z imenom pobude in številom 8372, dogodka pa naj bi se udeležil tudi nizozemski veleposlanik.
Na prostoru pa je bila že skupina približno dvajsetih do tridesetih mladih moških. »Takoj ko sem izstopil iz taksija, so se odpravili proti meni in me obkolili,« je Arsenijević dan po napadu povedal za televizijo Nova. Iz večje skupine naj bi se nato izločilo pet ali šest posameznikov, ki so mu stopali tik pred obraz, ga žalili in začeli udarjati. Po njegovih besedah so mu grozili, da je prvi na njihovem seznamu in da je »prišel konec«. Na prizorišču so se pojavili grafiti »Ratko Mladić heroj«, »Slava VRS« in napis o 3627 srbskih žrtvah. Organizatorji so komemoracijo zaradi napada in nevarnosti za udeležence odpovedali. Istega večera je Iniciativa mladih za človekove pravice drugo komemoracijo pripravila na Trgu republike, kjer so v spomin na žrtve prižigali sveče.
Na platoju so nameravali razobesiti platno z imenom pobude in številom 8372
Od žalitev do udarcev
Prve medijske informacije so dogodek opisovale kot spor, ki naj bi se začel, ko je Arsenijević poskušal preprečiti pisanje po objektu. Iz njegovega pričevanja in poznejše izjave KROKODIL-a pa izhaja, da je bil napad neposredno povezan s pripravami na komemoracijo in skupino, ki je zasedla prostor, namenjen obeležitvi genocida. Arsenijević je povedal, da so ga napadalci udarjali, brcali in mu grozili. Po prvih poročilih naj bi mu vzeli tudi mobilni telefon.
Policija je opravila ogled kraja, njeno neposredno ravnanje po dogodku pa je opisal kot korektno. Težavo vidi predvsem v tem, da prijavam podobnega nasilja pogosto ne sledijo vidni rezultati. »Na to smo se navadili. Ne preseneča me niti dejstvo, da se je to zgodilo, saj v tem svinjaku živimo že zelo dolgo. Če pogledamo njegovo dejansko trajanje, bi rekel, da skoraj štirideset let,« je dejal. Napadalce je opisal kot mlade ljudi, ki so jih po njegovem mnenju instrumentalizirale različne skupine in ki »opravljajo umazane posle za državo«. Javnost za zdaj ni bila obveščena, ali je bil kateri od napadalcev identificiran ali pridržan, srbsko notranje ministrstvo pa na vprašanja o ugotovitvah preiskave ne odgovarja.
»Na to smo se navadili. Ne preseneča me niti dejstvo, da se je to zgodilo, saj v tem svinjaku živimo že zelo dolgo. Če pogledamo njegovo dejansko trajanje, bi rekel, da skoraj štirideset let«
Napad, ki ni bil prvi
Vladimir Arsenijević velja za eno vidnejših imen sodobne srbske književnosti. Širšo prepoznavnost je dosegel leta 1994, ko je za roman V podpalubju prejel nagrado NIN. Roman je izšel tudi v slovenskem prevodu, slovenski bralci pa ga poznajo še po risoromanu Išmail, ki ga je ustvaril z Aleksandrom Zografom, in romanu Duhovi, sklepnem delu njegove tetralogije Cloaca Maxima. V literaturi in javnem delovanju se že desetletja posveča razpadu Jugoslavije, vojnam devetdesetih let, nacionalizmu in njihovim posledicam.
Leta 2009 je sodeloval pri ustanovitvi KROKODIL-a, ki je iz literarnega festivala prerasel v regionalno platformo za književnost, kulturno sodelovanje ter razprave o človekovih pravicah, spravi in odnosu do vojne preteklosti. V KROKODIL-u opozarjajo, da napad pod Brankovim mostom ni bil osamljen. Njihovi prostori so bili v preteklosti večkrat tarča vandalizma in nacionalističnih grafitov, pritisk na ljudi, ki javno govorijo o vojnih zločinih in genocidu v Srebrenici, pa naj bi postajal vse bolj nasilen. Upravni odbor KROKODIL-a je napad označil za zadnjega v vrsti napadov na organizacijo in ljudi, ki odgovornosti za vojne devetdesetih let ne iščejo samo pri drugih, temveč tudi v lastni družbi in institucijah Srbije. Od oblasti so zahtevali identifikacijo neposrednih storilcev, preiskavo morebitnih naročnikov in zaščito Arsenijevića ter udeležencev podobnih dogodkov.
V KROKODIL-u opozarjajo, da napad pod Brankovim mostom ni bil osamljen. Njihovi prostori so bili v preteklosti večkrat tarča vandalizma in nacionalističnih grafitov, pritisk na ljudi, ki javno govorijo o vojnih zločinih in genocidu v Srebrenici, pa naj bi postajal vse bolj nasilen.
Komemoracija, ki je niso dopustili
Julija 1995 so sile Vojske Republike Srbske po zavzetju Srebrenice ubile več kot osem tisoč bošnjaških moških in dečkov. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo in Meddržavno sodišče sta zločin opredelila kot genocid. Ratko Mladić, takratni poveljnik Vojske Republike Srbske, je bil pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2024 razglasila 11. julij za mednarodni dan premišljevanja in spomina na genocid v Srebrenici. Srbske oblasti kljub temu dogodkov v Srebrenici uradno ne poimenujejo genocid, temveč praviloma govorijo o strašnem zločinu ali pokolu. Tudi letošnje obeleževanje je spremljalo poveličevanje Ratka Mladića. Srbska radikalna stranka je sporočila, da njeni aktivisti po državi lepijo plakate v njegovo čast, 11. julij pa je poimenovala »dan osvoboditve srbske Srebrenice«. V takšnem okolju napad pod Brankovim mostom ni pomenil le fizičnega obračuna z enim pisateljem. Skupina je z nasiljem dosegla, da napovedane komemoracije ni bilo.
Na to so v odzivih opozorile tudi organizacije civilne družbe in diplomatski predstavniki. Napad so obsodili Srbski center PEN, Slovenski center PEN, predstavniki Evropske unije in britanskega veleposlaništva, srbski pooblaščenec za varstvo enakosti ter več opozicijskih strank. Vsi so zahtevali hitro preiskavo in pregon odgovornih.
Slovenski center PEN je zapisal, da napad na Arsenijevića ni zgolj napad na posameznega pisatelja, temveč tudi na svobodo izražanja, kulturo dialoga, zgodovinski spomin in temeljne človekove pravice. Opozoril je, da zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev v Srbiji nista več osamljena pojava, temveč postajata del javnega prostora.
Primer bo zato težko končan zgolj z javnimi obsodbami in izrazi solidarnosti. Njegov dejanski razplet bo odvisen od tega, ali bodo srbske oblasti ugotovile, kdo je Arsenijevića napadel in ali je skupina na prizorišče prišla z namenom preprečiti komemoracijo. Za zdaj ostaja predvsem prizor sobotnega jutra pod Brankovim mostom: prostor, namenjen spominu na žrtve in številu 8372, so zasedli nasilje, grožnje in grafiti v čast človeku, pravnomočno obsojenemu zaradi njihovega genocida.
Poobjavljamo celoten zapis slovenskega centra PEN
NAPAD NA PISATELJA JE NAPAD NA SVOBODO IZRAŽANJA
Slovenski center PEN najostreje obsoja brutalni fizični napad na srbskega pisatelja, mirovnega aktivista in našega kolega Vladimirja Arsenijevića, ki se je zgodil 11. julija zjutraj v središču Beograda.
Po javno dostopnih informacijah je skupina približno dvajsetih domnevnih pripadnikov skrajne desnice napadla Vladimirja Arsenijevića takoj, ko je izstopil iz taksija na kraju, kjer je organizacija KROKODIL nameravala pripraviti komemoracijo v spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Napadalci so ga pretepli, mu grozili in ga žalili. Ista skupina je nato na istem mestu narisala grafite v podporo obsojenemu vojnemu zločincu Ratku Mladiću.
Takšen napad ni zgolj napad na posameznega pisatelja, temveč tudi napad na svobodo izražanja, kulturo dialoga, zgodovinski spomin in temeljne človekove pravice. Posebej zaskrbljujoče je, da zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev v Srbiji nista več osamljena pojava, temveč sta očitno postala sestavni del javnega prostora, ki ga soustvarjajo oblast in njej naklonjeni mediji. Takšno ozračje spodbuja sovraštvo, legitimira nasilje ter ogroža vse, ki si prizadevajo za resnico, spravo in mir.
Slovenski center PEN je nad tem grozljivim dogodkom globoko pretresen. Za takšne napade v civiliziranem svetu ni in ne sme biti prostora.
Od pristojnih organov Republike Srbije pričakujemo hitro, učinkovito in neodvisno preiskavo ter najstrožje kaznovanje neposrednih storilcev napada. Enako pomembno pa je, da odgovornost prevzamejo tudi vsi, ki z javnim zanikanjem genocida, poveličevanjem vojnih zločincev, širjenjem mednacionalnega sovraštva in spodbujanjem nasilja nad drugače mislečimi ustvarjajo ozračje, v katerem so takšni napadi mogoči.
Vladimirju Arsenijeviću izražamo vso podporo in solidarnost. Stojimo ob strani svojemu kolegu ter vsem, ki si z literaturo, kulturo in javnim delovanjem prizadevajo za mir, človekovo dostojanstvo in spoštovanje zgodovinske resnice.
Upravni odbor Slovenskega centra PEN
Ljubljana, 13. 7. 2026