Mojca Kumerdej: Kronosova žetev
»Absolutno jo priporočam. Knjiga je vredna ponovnega branja. Mi se ne zavedamo svojih prakorenin in veselja, ki ga nudi slovenska literatura. Ogromno je tega, ampak Mojco je treba brati …«
Roman Mojce Kumerdej Kronosova žetev (Beletrina, 2016) se zasidra v 16. stoletje, v čas, ko so korenine slovenstva še mlade in komaj poganjajo, hkrati pa se razteza tudi do krošnje sedanjosti.
»Vse se obnavlja. Vse, kar se dogaja, se je že zgodilo,« v tokratnem podkastu premišljuje glasbenik Pero Lovšin. Izkušnja pregona protestantov, na kar se med drugim osredotoča Kronosova žetev, ga na več mestih spomni na napetosti in resne konflikte na Bližnjem vzhodu, tudi zdaj v Gazi: »Zahod se je v zadnjih desetletjih izjemno povampiril in ne pusti dihati.«
Pri tem čuti, da je kolateralna škoda tudi načeta demokracija. V moč političnega udejstvovanja, ki se napaja iz vzorov narodne skupščine v starodavnih Atenah, po njegovem verjame vse manj ljudi. Da takšna želja peša, je začutil ob branju romana, obenem pa to prepoznava tudi ob »branju« časa, v katerem živi. »V bistvu je ljudstvo, ker ni stimulirano in nima časa, nezmožno aktivno sodelovati pri vladanju.«
Kronosova žetev se dogaja v 16. stoletju. V deželah Notranje Avstrije, ki se krepko razteza tudi na območje današnje Slovenije, je želja po oblasti jasno pred očmi kataloške habsburške oblasti in protestantskih deželnih stanov. Iskre se krešejo med oblastniki samimi, pa tudi med njimi in ljudstvom.
V roman so tako zajeti ključni pojavi in podobe tistega obdobja: humanizem, obujanje antike, renesančna umetnost, znanstvena odkritja, tudi obtožbe krivoverstva, grmade, pogromi proti Judom, protestantom, ženskam, čarovnicam. A vonj po oddaljeni preteklosti se v romanu krepko meša tudi s tem iz naše sedanjosti.
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in obrnilo na glavo svet, kakršnega so poznali? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.
