Constance Debré: Love me tender (No!Press, 2024, prevod Eva Mahkovic)
»Bilo je težko izbrati knjigo za ta pogovor. Odločila sem se, da bom izbrala knjigo, ki me je v zadnjem času res navdušila in pustila velik vtis na meni. To je bila v tem poletju Love me tender. Zdi se mi, da odpira ogromno vprašanj in se dotika številnih tem, ki so tako aktualne kakor tudi večne.«
Teme identitete, preživetja in, predvsem, ljubezni se nikdar ne zaprašijo, a iz tega romana dišijo po svežini. Ne pa tudi po lahkotnosti. Krmilo za potovanje med njimi je v podkastu tokrat prevzela nevrologinja s kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Saša Vipotnik, tudi pevka, znana pod umetniškim imenom Neomi.
Constance Debré je bila nekoč uspešna odvetnica, vendar je s te poti sestopila pred skoraj desetimi leti, da bi se posvetila izključno pisanju. In novemu življenju. Njeno novo življenje pa, predelano z literarnimi sredstvi, pronica tudi v roman Love me tender, ki smo ga tokrat prebirali s Sašo Vipotnik.
»Gre za radikalno spremembo. Najbolj opazno je, da je postala lezbijka, kar pa ni tako radikalno kot odločitev, da se odreče vsemu udobju in obrne hrbet svetu, v katerem je živela. V nekaterih trenutkih celo krade hrano v trgovini. Zanimivo mi je, kako postavlja vprašanja in kritično obravnava družbo; ko je obrnila hrbet svetu, je družba obrnila hrbet njej.«
Saša Vipotnik v podkastu poudarja, kako se v knjigi avtorica sprašuje, ali je materinska ljubezen večna ali pa lahko izzveni: »To vprašanje je res strašljivo. Skozi knjigo nato spoznaš, da v resnici ni tako, a v njenem primeru na začetku tega niti ne razumeš, saj piše na zelo surov način, brez kakršnegakoli sentimenta, brez čustev. Potrebuješ čas, šele ob dejanjih in dogodkih ugotoviš, da v sebi nosi ogromno mehkobe, kljub brutalnemu in včasih vulgarnemu jeziku, sploh pri opisovanju seksualnih odnosov.«
Love me tender je drugi del trilogije francoske avtorice Constance Debré, ki je izšel pred štirimi leti, v slovenskem prevodu Eve Mahkovic pa letos pri založbi No!Press. V slovenščino imamo preveden tudi prvi del trilogije Play Boy, izšel je pri založbi Škuc (prevedel Iztok Ilc).
***
O podkastu Območje lagodja
S sogovorniki z različnih področij odkrivamo njihova knjižna vesolja in veselja. Katero literarno delo jim je spodneslo tla in obrnilo na glavo svet, kakršnega so poznali? Katera knjiga ostaja njihova sopotnica še dolgo potem, ko so jo odložili? Kako spoznanja o literarnih življenjih oseb prehajajo tudi v njihovo vsakodnevno resničnost? Prisluhnite v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, ki ga gostita Maja Čakarić in Klara Škrinjar.